Objavljamo govor, ki ga je Špela Peršl Mlakar prebrala na protestnem shodu proti za oktober načrtovanemu podpisu sporazuma CETA med EU in Kanado.
Politiki, ki se zavzemajo za sklenitev prostotrgovinskih sporazumov, v vsem tem času niso predstavili niti ene resnične koristi, ki bi jo lahko od trgovinskih sporazumov pričakovali državljani. Vsi razlogi, ki jih naštevajo, so zgolj in samo v korist korporacij in političnih elit, ki se iz njih napajajo.
Še več, celo analiza, ki jo je dala narediti sama naša vlada, je pokazala, da si Slovenija ne more obetati niti tistih koristi, s katerimi svoje državljane prepričujejo politiki v zahodnoevropskih državah.
Pa poglejmo, kakšne “koristi” si lahko obetamo MI:
ROMUNIJA
Po letih protestiranja prebivalcev jim je vlada prisluhnila ter ni dovolila, da se odpre rudnik zlata, ki bi ogrozil okoliško naravo. Ker pa je Romunija že pred časom podpisala ISDS sporazum s Kanado, jih sedaj podjetje Gabriel Resources toži za kar 4 milijarde dolarjev! Romunija se še vedno bori na arbitražnem sodišču, vendar vse kaže na zmago korporacije.
URUGVAJ
je leta 2009 sprejel strožjo zakonodajo na področju prodaje cigaret. Od sprejetja zakona so morale vse škatlice cigaret vsebovati slikovna ter pisna opozorila o škodljivosti kajenja. Zaradi tega je Philipp Morris, največji proizvajalec cigaret na svetu, vložil tožbo na arbitražnem sodišču in od države zahteval 2 milijardi dolarjev odškodnine ter prenehanje izvajanje zakona. Tudi v tem primeru tožba še ni zaključena, a vse kaže, da bo Urugvaj moral ugoditi zahtevam Philip Morrisa.
KANADA
Eli Lily, peti največji farmacevtski gigant v ZDA, toži Kanado za 481 milijonov dolarjev. Zato, ker so kanadska sodišča od farmacevta zahtevala da pri patentiranju upošteva kanadske standarde.
ZDA
Korporacija TransCanada toži ZDA za vrtoglavih 15 milijard dolarjev, ker jim je bilo zavrnjeno dovoljenje za izgradnjo naftovoda. Uprli so se namreč ameriški staroselci, za katere takšna gradnja predstavlja poseg v njihov življenjski prostor.
ARGENTINA
Ameriško podjetje Azurix je od Argentine iztožilo 165 milijon dolarjev, ker je Argentina poskušala prekiniti pogodbo o oskrbi z vodo. Razlog je bilo slabo oskrbovanje vodovodov, zdravstvena tveganja in vse višja cena za vse manj pitno vodo.
Še in še je primerov, kjer korporacije s pomočjo nepreglednih zasebnih arbitraž zahtevajo in dobivajo vrtoglave vsote dvakoplačevalskega denarja. Ko poskuša sodstvo neke države ali pa celo politika zaradi pritiska nezadovoljnih državljanov nevzdržno stanje popraviti, korporacije iz tega pridobijo še večji dobiček. Odškodnine pa zopet plačuje prebivalstvo oškodovane države.
To prakso želijo uzakoniti v Evropi in to prakso želi uzakoniti naša vlada. Zato zaustavimo podpis prostotrgovinskih sporazumov!
