Na podlagi izmenjave mnenj 27. in 28. oktobra 2014 v Ljubljani sta Andrej Hunko, poslanec Die Linke v nemškem zveznem parlamentu, in dr. Matej T. Vatovec, poslanec Združene levice Državnega zbora RS, podala
SKUPNO IZJAVO O KRIZI V UKRAJINI
Usmeritve NATA in EU do Ukrajine so posebej v zadnjem letu prispevale k destabilizaciji države, po izbruhu oboroženih spopadov pa niso pripomogle k mirni rešitvi krize. Zato pozivava vladi Zvezne republike Nemčije in Republike Slovenije, da razmislita o posledicah dejanj NATA in EU ter se zavzameta za drugačno politiko do ukrajinskega vprašanja, ki bi pripomogla k trajni zaustavitvi spopadov in izboljšanju življenjskih razmer vseh prebivalcev Ukrajine.
Prepričana sva, da pridružitveni sporazum med Ukrajino in EU ne omogoča enakopravnega sodelovanja. Dejstvo je, da je ukrajinsko gospodarstvo tako po velikosti kot po razvitosti neprimerno šibkejše od gospodarstev članic EU, kar se najočitneje odraža v velikem plačilnobilančnem primanjkljaju Ukrajine z EU. V takih razmerah ni smiselno govoriti o pridružitvi, ampak o podreditvi, še posebej zato, ker bistvo sporazuma ni odprava trgovinskih ovir, ampak vsiljevanje neoliberalnih strukturnih reform. Iz izkušenj nekdanjih jugoslovanskih republik v različnih fazah »integriranosti« v EU vemo, da je posledica takih ukrepov deindustrializacija, ki prinaša velike trgovinske primanjkljaje in visoko brezposelnost, katere končni posledici sta revščina in izseljevanje. Poleg tega se kljub vsem strukturnim reformam se javnofinančni primanjkljaji in dolg niso zmanjšali. Vztrajanje pri neoliberalnih reformah ne bo le dodatno zniževalo življenjske ravni obubožanega ukrajinskega prebivalstva, ampak bo ogrozilo obstoj enotne ukrajinske države.
Zato pozdravljava zamrznitev izvajanja trgovinskega dela pridružitvenega sporazuma (DCFTA) do 31. 12. 2015. Obenem dodajava, da bosta najini skupini glasovali proti ratifikaciji sporazuma v njegovi sedanji obliki.
Prepričana sva tudi, da gospodarske sankcije EU in ZDA proti Ruski federaciji in vojaška pomoč ZDA in nekaterih drugih držav kijevski vladi ovirajo mirno rešitev krize. Morebitno nadaljevanje »protiteroristične« operacije ukrajinske vojske in paravojaških enot bi zgolj podaljšalo trpljenje na obeh straneh. Zato pozivava vladi Zvezne republike Nemčije in Republike Slovenije, da se vzdržita vseh dejanj, ki bi lahko bila razumljena kot podpora takšnim operacijam. Pozdravljava namero Evropskega sveta, da znova oceni posledice sprejetih ukrepov proti Ruski federaciji.
Od svojih vlad pričakujeva, da se bosta opredelili za odpravo gospodarskih sankcij proti Ruski federaciji in za učinkovito humanitarno pomoč prizadetim območjem ter beguncem. Pozdravljava mirovni proces v okviru OVSE, v okviru katerega sta bila dosežena delno
premirje in izpustitev ujetnikov, ter upava, da bosta obe strani izpolnili obveznosti iz protokola, podpisanega 5. septembra v Minsku. Prepričana sva, da bo mogoče z uveljavitvijo dejanske samouprave na območju Donecka in Luganska ter z gospodarsko obnovo Donbasa Ukrajini zagotoviti ozemeljsko celovitost, njenim prebivalcem pa dolgotrajen mir in boljše življenje. Evropska unija se mora medtem vzdržati vseh dejanj, ki bi lahko ogrozila ta proces ali ustvarila nove napetosti.
Prepričana sva, da pridružitveni sporazum med Ukrajino in EU ne omogoča enakopravnega sodelovanja. Dejstvo je, da je ukrajinsko gospodarstvo tako po velikosti kot po razvitosti neprimerno šibkejše od gospodarstev članic EU, kar se najočitneje odraža v velikem plačilnobilančnem primanjkljaju Ukrajine z EU. V takih razmerah ni smiselno govoriti o pridružitvi, ampak o podreditvi, še posebej zato, ker bistvo sporazuma ni odprava trgovinskih ovir, ampak vsiljevanje neoliberalnih strukturnih reform. Iz izkušenj nekdanjih jugoslovanskih republik v različnih fazah »integriranosti« v EU vemo, da je posledica takih ukrepov deindustrializacija, ki prinaša velike trgovinske primanjkljaje in visoko brezposelnost, katere končni posledici sta revščina in izseljevanje. Poleg tega se kljub vsem strukturnim reformam se javnofinančni primanjkljaji in dolg niso zmanjšali. Vztrajanje pri neoliberalnih reformah ne bo le dodatno zniževalo življenjske ravni obubožanega ukrajinskega prebivalstva, ampak bo ogrozilo obstoj enotne ukrajinske države.
Zato pozdravljava zamrznitev izvajanja trgovinskega dela pridružitvenega sporazuma (DCFTA) do 31. 12. 2015. Obenem dodajava, da bosta najini skupini glasovali proti ratifikaciji sporazuma v njegovi sedanji obliki.
Prepričana sva tudi, da gospodarske sankcije EU in ZDA proti Ruski federaciji in vojaška pomoč ZDA in nekaterih drugih držav kijevski vladi ovirajo mirno rešitev krize. Morebitno nadaljevanje »protiteroristične« operacije ukrajinske vojske in paravojaških enot bi zgolj podaljšalo trpljenje na obeh straneh. Zato pozivava vladi Zvezne republike Nemčije in Republike Slovenije, da se vzdržita vseh dejanj, ki bi lahko bila razumljena kot podpora takšnim operacijam. Pozdravljava namero Evropskega sveta, da znova oceni posledice sprejetih ukrepov proti Ruski federaciji.
Od svojih vlad pričakujeva, da se bosta opredelili za odpravo gospodarskih sankcij proti Ruski federaciji in za učinkovito humanitarno pomoč prizadetim območjem ter beguncem. Pozdravljava mirovni proces v okviru OVSE, v okviru katerega sta bila dosežena delno
premirje in izpustitev ujetnikov, ter upava, da bosta obe strani izpolnili obveznosti iz protokola, podpisanega 5. septembra v Minsku. Prepričana sva, da bo mogoče z uveljavitvijo dejanske samouprave na območju Donecka in Luganska ter z gospodarsko obnovo Donbasa Ukrajini zagotoviti ozemeljsko celovitost, njenim prebivalcem pa dolgotrajen mir in boljše življenje. Evropska unija se mora medtem vzdržati vseh dejanj, ki bi lahko ogrozila ta proces ali ustvarila nove napetosti.