Na današnji dan obeležujemo 50. obletnico pohoda na Washington. Shoda, ki so ga organizirale skupine za človekove pravice, delavske in verske organizacije. Pod geslom “Službe in svoboda” se je protesta udeležilo več kot 200.000 ljudi. Na njem je ameriški baptistični duhovnik, črnski aktivist in borec za državljanske pravice Martin Luther King ml. izrekel znamenite besede: “I have a dream.” Shod je močno pripomogel k temu, da so kasneje, v letih 1964–65, zakonodajna telesa uradno odpravila neenake pogoje za volilno registracijo in rasno segregacijo v šolah, na delovnih mestih in v drugih javnih prostorih. Za svoje delo je King leta 1964 dobil tudi Nobelovo nagrado za mir.
King je v zasebnem življenju odkrito kritiziral kapitalizem in podpiral idejo demokratičnega socializma. V nekem govoru je dejal naslednje: »Nekaj je narobe s kapitalizmom. Obstajati mora boljša distribucija bogastva in mogoče se mora Amerika premakniti v smeri demokratičnega socializma.« Kot pa opozarjajo tudi sami organizatorji glavne slovesnosti, ki se danes odvija v Washingtonu, Kingovo delo v veliki meri ostaja nedokončano in njegove sanje še vedno neuresničene. Da ameriški zakon vendarle ni tako barvno slep, kot se zdi na prvi pogled, je najbolj nazorno, ko pogledamo zaporniško prebivalstvo ZDA.
V ZDA temnopolti predstavljajo le dobrih 10 odstotkov celotnega prebivalstva, vendar je njihov delež v zaporih nesorazmerno velik, saj tam predstavljajo skoraj 40 odstotkov zaporniškega prebivalstva. Prav v vseh izmed 50 zveznih držav je delež temnopoltih, ki so v zaporu, izjemno visok. V primerjavi z belcem je za črnca petkrat verjetneje, da bo pristal v zaporu. Vsak tretji afroameriški državljan med svojim 20. in 29. letom je pod nekakšno obliko zaporniškega nadzora. Vendar ni bilo vedno tako – še v petdesetih letih 20. stoletja je bilo v zaporih več kot 70 odstotkov belcev. Danes je situacija radikalno spremenjena, saj je v dvajsetih zveznih državah delež črncev, ki so zaprti, petkrat večji od tistih, ki so na prostosti. Nadvse zaskrbljujoče je, da je junija ameriško vrhovno sodišče razveljavilo zakon o volilnih pravicah. Tega so leta 1965 uveljavili prav zaradi zlorab, ki so se nad manjšinskim prebivalstvom dogajale v južnih državah ZDA. Takrat so poskušali delež temnopolte volilne udeležbe zmanjšati s preverjanjem pismenosti ali dokazovanjem plačevanja davkov, današnji zakon pa je uveljavil perfidno, a navidez elegantnejšo metodo, ki predvideva dokazovanje identitete z vozniškim dovoljenjem. Tega večina revnega ameriškega prebivalstva seveda nima, zato bo zakon močno in neposredno utišal glas temnopoltih in drugih revnih Američanov.
Ob tem se lahko samo podpišemo pod misel Alexisa de Tocquevilla, avtorja klasične študije Demokracija v Ameriki: ”Ljudi ni mogoče uničiti ob večjem spoštovanju zakonov …”
Iniciativa za demokratični socializem (IDS)