Saša Gržinič je poštar in sindikalist, ki si je z izpolnjevanjem svojega poslanstva nedavno prislužil opomin pred odpovedjo delovnega razmerja (podrobnosti so obrazložene v Primorski kroniki od 1:20 dalje). Da uprava Pošte Slovenije že dlje časa zaostruje pogoje, po katerih opravljajo delo njeni zaposleni, je znano že dlje časa. Absolutno nesprejemljivo pa je, da gre za še eno v vrsti javnih podjetij, ki so si privoščila napad na sindikalne vrste (spomnimo se recimo na nedavni primer Mileta Zukića in Zavarovalnice Triglav). Prav javna podjetja so tista, ki bi morala biti zgled zasebnemu sektorju pri upoštevanju delavskih pravic. V IDS/ZL Sašo odločno podpiramo in zahtevamo od uprave, da takoj prekliče ukrep.
Saša je pismonoša pri koprski poslovni enoti Pošte Slovenije in predsednik Sindikata poštnih delavcev (SPD), enega izmed dveh reprezentativnih sindikatov v podjetju. Oba sindikata sta tvorila pogajalsko skupino z upravo za izboljšanje delovnih pogojev, povečanje števila zaposlenih, ureditev delovnega časa, spremembe kolektivne pogodbe in povišanje nadomestila za malico. Še pred začetkom pogajanj je zapadel sneg, s čemer so se skokovito povečale poškodbe pri delu. Na poziv sindikata, da naj primerno ukrepa, se uprava ni odzvala, zato se je Saša izpostavil in dal navodilo zaposlenim, naj delovnik zaključijo po osmih urah. To povsem sovpada z Zakonom o delovnih razmerjih, ki delavcu omogoča odklonitev dela, če sta ogroženo njegova zdravje in varnost. Skladalo se je tudi z izjavo člana uprave, da vladajo izredne razmere in da lahko v takih primerih pošta nekatere pošiljke dostavi tudi dan ali celo dva kasneje. Vse do prekinitve pogajanj s tem ni bilo problema – SPD se namreč na zahtevo svojih članov ni strinjal z doseženim kompromisom o takojšnjem dvigu dodatka za prehrano, o vsem ostalem pa bi se šele oblikovale delovne skupine. Kmalu je sledil očitek, da je družba utrpela škodo zaradi nepravočasne dostave pošiljk kot posledice opravljanja “zgolj” osemurnega delovnika.
Pošta Slovenije je pozitivna zgodba samo za kapital, eden največjih slovenskih zaposlovalcev (preko 5.500 zaposlenih) beleži rast dobička. Seveda tudi na račun nižanja stroškov dela in neznosnih delovnih pogojev: število zaposlenih se manjša, delovna sredstva so zastarela, vozni park dotrajan, delovni čas pa delodajalec pikolovsko nadzira samo ob prihodu – zamuda pomeni opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja, zoper katero ni možnosti pritožbe. Drugače povedano, takšen delavec se 18 mesecev nahaja pod stresom zaradi strahu pred izgubo službe. Zaključek delovnega dne je predvsem za dostavljalce pošiljk neznanka, statistika pa zavaja: manj običajnih pisem resda pomeni upad skupnega števila pošiljk, po drugi strani pa je porasla njihova prostornina, saj internetni nakupi skokovito naraščajo. Slaba vozila in nergave delavce Pošta odpravlja tudi z iskanjem podizvajalcev, ki v tekmi za delo ponujajo dumpinške cene, sama Pošta pa nato s tako, umetno ustvarjeno konkurenco, tekmuje z nižanjem cen svojih storitev na račun lastnih delavcev.
