Govor Sahre Wagenknecht, poslanke Die Linke v Zvezni skupščini, dne 4.12.2015, s katerim je nasprotovala odločitvi nemške vlade o napotitvi vojske v Sirijo!
Gospod predsednik! Cenjene tovarišice in tovariši! Gospa kanclerka! Med žalno slovesnostjo pred enim tednom v Parizu v spomin na žrtve terorističnega napada se je pela pesem Quand on n’a que l’amour velikega šansonjera in pacifista Jacquesa Brela, ki je v čistem nasprotju z vojno retoriko francoskega predsednika.
”Ko bi le imeli samo ljubezen,
ki se bo pogovarjala s topovi…”
Celotna pesem je poklon ljubezni in svobodi in jasna odpoved nasilju in vojni. Obred so prenašali tudi tu, v Nemčiji. Želela sem, da bi vsi, ki boste danes privolili, slišali to pesem in tudi razumeli njeno sporočilo.
Pred točno tremi tedni je v Parizu 130 ljudi postalo žrtev barbarskega terorističnega napada. Storilci so bili izključno francoski in belgijski državljani, odrasli v podivjanih predmestjih Bruslja in Pariza. In zdaj se postavljate na njihovo mesto in govorite, da bomo Islamsko državo (ISIS) oslabili in premagali, ko bomo tudi sami bombardirali in ubijali nedolžne ljudi, ženske in otroke, v Rakki in drugih sirskih mestih. Kakšna neumnost je to? Sprašujem vas: v katerem stoletju pravzaprav živimo?
Če pravite, da vaša odločitev ni bila lahka in ste dobro premislili, in da mi, ki bomo rekli NE, nimamo načrta, kako bi se dalo narediti drugače, potem vam pravim:
Da, obstaja drugačen načrt. Obstaja SAMO drugačen načrt. Vojna bo samo vse še poslabšala. S tem ne boste premagali ISIS. S tem posredovanjem jih boste naredili samo še močnejše.
Rakka je mesto z 200.000 prebivalci. Med zadnjim bombardiranjem so bile zadete bolnišnice in šole. Ne obstaja uradna številka žrtev, toda lahko smo prepričani, da je samo bombardiranje v zadnjih treh tednih v Siriji pobilo več civilistov kot barbarski napad v Parizu. In tudi matere iz Rakke objokujejo svoje otroke. Tudi bombardiranje je teror. Ali bi rade države, ki vodijo vojno, res stavile z ISIS, kdo se bolje spozna na morijo? Kdor to dela, je že izgubil.
Francoski minister za gospodarstvo Macron je dejal, da je francoska družba odgovorna za “gojišče”, na katerem uspeva nasilje.
Glede “obljube enakosti” – citiram Macrona – Francija jo vsakodnevno negira. “Možnost socialnega dviga smo dokončno onemogočili”, je rekel. Vi trdite, da želite biti s Francijo solidarni. Sprašujem vas: s katero Francijo? S političnim razredom, ki je že v preteklosti odgovoren za grozljive vojne – naj vas spomnim samo na Alžirijo – ali s francoskimi prebivalci, ki bi predvsem radi živeli v miru in varnosti?
Pravim vam: če bi res radi prijateljstvo in solidarnost s Francijo, potem nehajte tej deželi prek Bruslja vsiljevati politiko zategovanja, ki vedno več mladim krade prihodnost. To bi bila prava solidarnost. Potem bi napravili korak naprej.
Zatorej še enkrat: prozorna laž je, da bo vojaško posredovanje ISIS oslabilo. To je tudi razlika od boja kurdskih sil pri Ortu.
Mogoče smo pred štirinajstimi leti še lahko verjeli, da bomo problem terorizma rešili z bombardiranji, ampak danes ne več, ne po izkušnjah, ki smo jih bili deležni. Leta 2001 ste se odločili, da pošljete vojsko v Afganistan. Tam se zdaj že 14 let vleče vojna, ki je terjala na tisoče življenj civilistov in preko 50 [nemških] vojakov.
In kakšen je rezultat? Danes imajo Talibani v Afganistanu več podpore ljudstva kot kdajkoli prej. Cela ta vojna je bila en sam strel v prazno. To lahko mirno priznate.
Leta 2003 je Bush s svojo “Koalicijo voljnih” vkorakal v Irak. Sadam Husein je padel. Šest mesecev pozneje je bila ustanovljena Islamska država in danes obvladuje polovico Iraka. 2011 je bila bombardirana Libija. Gaddafi je padel. Od takrat naprej vlada kaos, in Islamska država se je vzpostavila tudi v Libiji. In enako v Siriji. In celo Pentagon je pred kratkim priznal, da so ZDA podpirale diverzantske islamistične teroristične skupine in celo ISIS, da bi oslabile Assada.
To je torej žalostna resnica: zahod je bil tisti, zlasti ZDA, ki je ustvaril to pošast, ki nas danes peha v strah in grozo. To je resnica, ki je ne želite slišati. Ampak to je produkt naših vojn, zahodnih vojn v tem svetu.
Prvotno objavljeno na spletni strani Die Linke.
