Na Spomeniku žrtvam vsem vojn bo uporabljen prvi verz iz spominskega posvetila Otona Župančiča, ki ga je leta 1948, pol leta pred smrtjo, napisal izključno za grobnico narodnih herojev, torej, za padle heroje narodno osvobodilnega boja (NOB), ki povrhu vsega stoji le streljaj stran od načrtovanega spomenika.
Domovina je ena
nam vsem dodeljena,
in eno življenje,
in ena smrt.Svobodi udani
za borbo smo zbrani,
in kaj je življenje, in kaj je smrt?Bodočnost je vera! Kdor zanjo umira,
se vzdigne v življenje, ko pade v smrt.Oton Župančič, Spominsko posvetilo na grobnici narodnih herojev, 1948
Povsem nesprejemljivo je, da bodo Župančičeve besede v okrnjeni verziji vklesane na novem spomeniku, namenjenem žrtvam vseh vojn. S tem bodo nasilno vzete iz konteksta, za katerega so nastale in postavljene v pomensko popolnoma drugačen simbolni prostor spomina. Spomenik žrtvam vseh vojn ni nič drugega kot poizkus relativizacije zgodovine, spomenik izpraznjen vsebine, ki za svojo legitimacijo želi brezsramno uporabiti nesmrtne verze antifašista Župančiča, namenjene izključno borcem za svobodo, enakost in boljšo prihodnosti, borcem proti fašizmu in nacizmu in ne kolaborantom okupatorja, katerih sramotna dejanja v času 2. svetovne vojne želi nov spomenik izenačiti z bojem NOB.
V Iniciativi za demokratični socializem se pridružujemo mnenju Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije in smo odločno proti sporni uporabi Župančičevih verzov. Zaradi neustreznosti izbranega projekta in zaradi vsega, kar ta spomenik sporoča, pa nasprotujemo tudi postavitvi spomenika.
V Ljubljani namerava predsednik države odkriti spomenik, na katerem naj bi bil verz Otona Župančiča »Domovina je ena nam vsem dodeljena«. Napis je iztrgan iz pesmi, ki je na grobnici Narodnih herojev v Ljubljani. Pesem se konča z verzom »Svobodi udani za borbo smo zbrani, in kaj je življenje, in kaj je smrt? Bodočnost je vera! Kdor zanjo umira, se vzdigne v življenje, ko pade v smrt.« Verz je torej iztrgan iz konteksta pesmi, ki je bila namenjena borcem in padlim, in jo napačno interpretira. Urad predsednika se sklicuje na 7. a člen Zakona o vojnih grobiščih iz leta 2009, ki predvideva tak napis na spomeniku vsem žrtvam vojn na Kongresnem trgu v Ljubljani. Kot je danes spomenik arhitekturno zastavljen pa je to vse prej kot spomenik vsem žrtvam vojn. Gre za predsednikovo manipulacijo, kajti zasnova spomenika izraža razdvojenost in dvojnost slovenskega naroda. Spomenik torej bolj odraža zopet nekakšno spravno manipulacijo kot pa, da je namenjen žrtvam vseh vojn. Izdajalci svojega naroda, ki so stopili v vrste okupatorja, so naš narod in domovino izdali. Smatramo, da je na takem spomeniku napis neprimeren in žaljiv za vse borce, padle in žrtve nacifašizma ter vse domoljube, ki so kadar koli v preteklosti v letih 1918, 1941 in 1991 branili svoj narod in domovino. Zato je za nas takšen napis nesprejemljiv.
Postavljamo pa tudi vprašanje, ali se dediči Otona Župančiča strinjajo, da se ti verzi napišejo. Spomenik bi moral biti posvečen žrtvam vseh vojn. Nikakor pa ne potrebujemo spomenika razdora, ki enači izdajalce z osvoboditelji.
Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije
