Od živilskopredelovalne industrije v Sloveniji ni ostalo skoraj nič. V preteklosti so odmevale prodaje Droge Kolinske, Fructala, Ljubljanskih mlekarn, Radenske, Pekarne Grosuplje, Pivovarne Laško z Unionom in največjega slovenskega trgovca Mercatorja. Njihovi kupci večinoma prihajajo iz naših sosednjih držav, predvsem iz Hrvaške. Zadnja, najodmevnejša prodaja s seznama petnajstih državnih podjetij, je prodaja Žita, glavnega stebra slovenskega živilstva in pekarstva. S prodajo Žita in Pekarne Grosuplje lahko vsekakor pričakujemo tektonske premike v slovenskem kmetijstvu, ki pa bodo žal skoraj zagotovo negativni.
V Združeni levici smo že večkrat predstavili argumente proti privatizaciji, a smo doslej še vsakič naleteli na gluha ušesa v Državnem zboru in na vladi. Pravtako javnost na potencialne negativne učinke privatizacije že dlje časa opozarjajo predstavniki civilne družbe, sindikatov in del ekonomske stroke. Način, na kakršnega se privatizacija državnih podjetij odvija pod taktirko Mira Cerarja in Dušana Mramorja – brez vsakršne analize posledic, brez vsakršnih previdnostnih ukrepov za preprečitev morebitne škode in brez vsakršne strategije za prihodnost –, pa povzroča resno skrb, da bo do negativnih posledic tudi prišlo. To velja tudi za strategijo o upravljanju državnih naložb, ki je pripravila vlada: v njej ni nikakršnih analiz posledic privatizacije na razvoj in delovna mesta.
Pasti privatizacije dobro razkriva prav prodaja Žita in Pekarne Grosuplje. Podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije in predsednik komisije za prodajo slovenske pšenice v slovenski žitni verigi Franc Küčan je prodajo Žita hrvaški Podravki denimo opisal kot »katastrofo za slovensko kmetijstvo«. Žito in druga živilskopredelovalna podjetja namreč ne delujejo v praznem prostoru, ampak so vezni člen med kmeti in kupci. In ker je Podravka »povezana v Todorićev sistem Agrokor, ki obvladuje več kot polovico proizvodnje pšenice na Hrvaškem«, opozarja Küčan, »ne pomeni Podravkin nakup Žita nič drugega kot iskanje uporabnika hrvaških presežkov pšenice«.
Medtem ko s subvencijami podpiramo pridelavo slovenskega sadja, zelenjave, pšenice in vseh drugih kultur, subvencioniramo tudi obdelovanje kmetijskih zemljišč ter skušamo povišati stopnjo samooskrbe, hkrati zapiramo možnosti, da bodo ti pridelki sploh našli prostor na trgovskih policah. Med letoma 2000 in 2013 je Slovenija izgubila skoraj 9000 ha obdelovalnih površin, samo v letu 2013 pa se je obseg kmetijske proizvodnje zmanjšal za 4 %, stopnja samooskrbe z žiti pa se je glede na leto 2012 zmanjšala z 71 % na 55 %. Za povrh vsega je zdaj slovenska prehranska veriga obglavljena. Tisti deli, ki ustvarijo največ dodane vrednosti, razvojnih priložnosti in delovnih mest, postajajo podružnice večjih tujih sistemov, ki jim ta razvoj ni potreben. V njihovem interesu je, da odstranijo konkurenco in si zagotovijo trg za izdelke svojih dobaviteljev, ki so pogosto – primer Agrokorja – v njihovi neposredni lasti.
Prihodnost slovenskega kmetijstva se (tudi) zaradi nepremišljene privatizacije vse bolj mrači. Kmetijsko ministrstvo, ki ga že tretji mandat vodi Dejan Židan, obljublja, da se bo slovenska samooskrbnost do leta 2020 povečala na 70%, a se ta iz leta v leto zmanjšuje, zdaj pa je kmetijstvo izgubilo še glavne distribucijske mreže za svoje izdelke, saj so bile te prodane konkurentom. Strah, da bodo novi lastniki postopoma ukinjali odkup slovenskih pridelkov in jih nadomeščali z uvoženimi, je utemeljen. Temu pa bi vsekakor sledilo opuščanje in zapiranje predelovalnih obratov na slovenskih tleh, kar posledično pomeni tudi izgubo delovnih mest, uničenje infrastrukture in manjše davčne prihodke. Tako tudi primer živilskopredelovalne industrije kaže, da je lahko edina pametna privatizacija le – ustavljena privatizacija.
V Združeni levici smo se zato odločili, da skličemo skupno sejo odborov za kmetijstvo, gospodarstvo in finance. Pristojna ministrstva namreč do danes niso pripravila niti enega strateškega dokumenta, ki bi analiziral posledice privatizacije živilskopredelovalnih podjetij za slovensko kmetijstvo.
Poslanska skupina Združena levica
V Ljubljani, 12.05.2015
