Poslanska skupina Združena levica je v Državnem zboru odprla razpravo o ustavitvi privatizacije, ki se bo v kratkem nadaljevala z obravnavo predloga sklepa o prenehanju veljavnosti soglasja za privatizacijo, ki ga je lani sprejel Državni zbor v prejšnji sestavi. S tem bi se končale špekulacije o tem, ali se bo privatizacija nadaljevala, in prelaganje pristojnosti DZ na vlado.
V Združeni levici ne zagovarjamo državne lastnine, zato ker bi odobravali njeno upravljanje v preteklih letih. Privatizaciji nasprotujemo zaradi pozitivnih učinkov, ki jih je imela državna lastnina na razvitost, stopnjo zaposlenosti in življenjski standard v Sloveniji, in zaradi možnosti, da bi v državnih podjetjih uvedli napredne oblike delavskega upravljanja v interesu zaposlenih in načrtnega razvoja gospodarstva v korist vseh prebivalcev Slovenije.
Poslanci Združene levice so se obračali predvsem na predsednika vlade in poslance koalicije, ki so na volitvah dobili podporo, ker so obljubili normalizacijo razmer in ohranjanje življenjskega standarda zaposlenih, kmetov in upokojencev. V razpravi so izpostavili usodo privatiziranih podjetij v Sloveniji in v sosednjih državah, ki kažejo na to, da podjetja, ki so podrejena prevzemnikom, zaposlujejo manj kot samostojna podjetja in zaradi zasledovanja ozkega profitnega motiva ne vlagajo v dejavnosti, ki imajo širše pozitivne učinke na družbo in gospodarstvo.
Posebej sta bila izpostavljena primera Hrvaškega Telekoma, v katerem se je v dobrem desetletju po prodaji nemškemu telekomu število zaposlenih prepolovilo, medtem ko se je v Telekomu Slovenije zmanjšalo le za 4 odstotke v primerljivem obdobju. Opozorili so na primer domače Krke, ki je privatizirani Lek prehitela v vseh parametrih, tako v številu zaposlenih kot v obsegu investicij in dobička. Ti primeri podjetij, ki jih je prevzemnik sicer razvijal, kažejo na to, da se lahko državna podjetja razvijajo bistveno bolje in da bolj koristijo svojemu okolju. Zmanjševanje števila delovnih mest, ki bi bilo v primeru nadaljevanja privatizacije veliko, namreč ne prinese le brezposelnosti. Povzroči tudi povečanje proračunskih izdatkov, medtem ko se zmanjšajo proračunski prihodki in socialni prejemki, od katerih sta odvisna raven zdravstvenih storitev in socialne varnosti.
Poslanci Združene levice so opozorili na to, da privatizacija korupcije ne odpravlja, ampak je sama eno od žarišč koruptivnega delovanja, h kateremu se zatekajo tudi podjetja, ki se potegujejo za nakup naših firm, in povzročanja gospodarske škode, kar je značilnost večine privatizacij na Slovenskem. Pri tem so izpostavili sporni prevzemi Heliosa in izčrpavanje Aerodroma Ljubljana v korist zasebnih vlagateljev, ki ga je omogočil odvzem glasovalnih pravic. To nevarno stanje, ko o usodi najpomembnejših podjetij odločajo špekulanti, predstavniki države pa to le nemo opazujejo, je treba nemudoma odpraviti.
V Združeni levici pozivamo vlado in koalicijske stranke, da ustavijo uničevanje slovenskega gospodarstva in delovnih mest. Krize ni povzročila državna lastnina, ampak zgrešena ekonomska politika ob vstopu v evrsko območje in napačno ukrepanje evropskih institucij, BS in vlad. V tem se usoda Slovenije ne razlikuje od južnoevropskih držav, ki niso znane po državni lastnini ali visoki ravni socialnih pravic. Odgovornost za politične ukrepe in slabo upravljanje državnega premoženja nosijo tisti, ki danes kličejo po privatizaciji. Iz krize se bomo rešili, ko jim bomo preprečili nadaljnje povzročanje škode. To je naloga te vlade, Združena levica jo bo pri tem podprla.
Na včerajšnji seji do tega na žalost ni prišlo. Poslanci ZL so predlagali dva sklepa: 1) da mora vlada narediti temeljito analizo dosedanje privatizacije in posledic njenega nadaljevanja ter z njo seznaniti poslance in javnost; 2) da se odbor opredeli proti nadaljevanju privatizacije. S tem smo novi koaliciji ponudili možnost, da se odreče napačni usmeritvi prejšnjih vlad, ki sta zaradi takih usmeritev tudi padli. Predsednica odbora, članica SMC, je izkoristila diskrecijo in sklepov ni dala na glasovanje, razprava pa je pokazala, da se večina koalicijskih poslancev vprašanju izogiba. V tem očitno sledijo predsedniku vlade, ki se je namesto seje odbora državnega zbora udeležil nekakšne vzhodnoevropske investicijske konference, na kateri je uslužno sporočil, da se prodaja Telekoma Slovenije in drugih podjetij nadaljuje.
