Foto: Leon Vidic/Delo
Zaradi protislovnih izjav predstavnikov vlade in resnih indicev o nezakonitosti v postopku prodaje Telekoma, ki lahko povzročijo veliko škodo za državo in javni interes, smo se v Združeni levici odločili, da skličemo skupno nujno sejo odborov za finance in gospodarstvo, na kateri bomo:
- Državni zbor podrobno seznanili z vsemi dejstvi in vlogo vlade v tej zadevi;
- vladi naložili, da vse sume o nepravilnostih preveri in o tem poroča Državnemu zboru ter ustreznim institucijam, kot sta policija in Javna agencija za varstvo konkurence;
- vladi, kot tudi skupščini Slovenskega državnega holdinga, ki upravlja z državnim premoženjem, predlagali zaustavitev privatizacijskih postopkov do razjasnitve situacije.
Poslanec ZL Luka Mesec je na ponedeljkovi seji Državnega zbora ministru za finance, dr. Dušanu Mramorju, zastavil poslansko vprašanje o nelegalnem dogovarjanju med nemškim Telekomom in špekulativnim skladom Cinven pri prevzemanju slovenskega Telekoma.
Tednik Mladina je namreč nedavno poročal, da sta sekretar na ministrstvu za finance, Metod Dragonja, in minister za gospodarstvo, Zdravko Počivalšek, potrdila, da ima vlada dokaze o tem, in da sta tudi onadva obveščena, da se je nemški Telekom umaknil iz prevzemanja slovenskega Telekoma, posel pa po dogovoru prepustil britanskemu špekulativnemu skladu Cinven z namenom, da ta zniža ceno, nato pa za nemški Telekom opravi umazano delo: odpusti zaposlene, reže stroške itn., potem pa slovenski Telekom preproda nemškemu.
Mesec je zato Mramorju zastavil vprašanje, kaj ve o tem, in zakaj prodaje Telekoma še niso ustavili, če gre v ozadju očitno za dogovarjanje med prevzemniki, ki bo povzročila škodo tako državi (manjša kupnina) kot podjetju in širši skupnosti (odpuščanja, rezi…). Mramor je Mesecu odgovoril, da so Mladinine navedbe »napačne in nepoštene, saj naj Metod Dragonja takšne izjave ne bi dal, niti naj ne bi bil s strani novinarja zaprošen za izjavo, ampak sta v neprimernem trenutku o tej zadevi izmenjala le nekaj besed, kar je novinar izkoristil in vse besede državnega sekretarja vzel grobo iz konteksta neformalnega pogovora.«
Borut Mekina, avtor članka v Mladini, se je na te navedbe finančnega ministra že odzval in zanikal, da je šlo za izvzemanje iz konteksta in za povzemanje neformalnega odgovora, ampak za objavo odzivov, ki sta jih Dragonja in Počivalšek podala pisno. Zadnji celo prek svoje službe za odnose z javnostmi. Pri Mramorjevem odgovoru na Mesečevo vprašanje torej zagotovo ne gre za lapsus, saj je vprašanje v pisni obliki prejel že v petek, kot je to v navadi, in se je lahko na odgovor nanj pripravil. Zato ni moč potegniti drugačnega sklepa, kot da gre za očitno sprenevedanje finančnega ministra. Sprenevedanje, ki škodi tako državi kot podjetju, zaposlenim in širši skupnosti. Kdo v tej zgodbi izgublja, je torej jasno: javni interes. Jasno pa je tudi, kdo s temi transakcijami profitira: kapital. Sklad Cinven bo mastno zaslužil s preprodajo, Deutche Telekom pa bo Telekom Slovenije prevzel po bistveno prenizki ceni.
Prodajalci državnega premoženja, kljub temu, da so v veliki večini v Državnem zboru in v vladi, bi se morali zavedati vsaj, da niso nad zakoni. Takoj, ko se pojavijo sumi nelegalnih ravnanj v prevzemnih postopkih, bi morali prodajo zaustaviti in preveriti, v primeru izkazanih nelegalnih ravnanj pa kupce, ki se jih poslužujejo, izločiti iz postopkov. A vlada Mira Cerarja, ki je bila izvoljena na podlagi obljub o spoštovanju transparentnosti, pravne države in etičnega delovanja, očitno ni pripravljena narediti niti tega. Ni pripravljena poskrbeti, da bi bili privatizacijski postopki, če že ne morejo biti koristni, vsaj legalni. Na vprašanje o tem, zakaj ne zagotovijo vsaj tega “higienskega minimuma«, je Mramor včeraj Mesecu med drugim odgovoril, da »bi bilo mogoče pametno vedeti, da je Slovenija dosegla eno relativno visoko stopnjo zaupanja s strani mednarodnih institucij«.
Minister očitno želi povedati, da je privatizacija namenjena doseganju »zaupanja finančnih trgov« – torej skladov tveganega kapitala, kakršen je Cinven, pa čeprav bi morali pri tem spregledati nelegalna mešetarjenja s ključnimi državnimi podjetji. Od »premišljene privatizacije«, ki jo je ta vlada podpisala v svoji koalicijski pogodbi, je ostala le privatizacija za vsako ceno, premislek pa je izpuhtel.
Vprašanje, ki se zato zastavlja, je: v čigavem interesu je sprenevedanje finančnega ministra? Očitno v interesu skladov tveganega kapitala.
Poslanska skupina Združena levica
V Ljubljani, 19.05.2015
