Tik pred jutrišnjim začetkom klimatskega vrha v Parizu širom sveta potekajo zborovanja za pravičen klimatski dogovor, s katerim bi se izognili katastrofalnim posledicam globalnega segrevanja ozračja. Letošnji vrh velja za prelomnega, saj predstavlja zaključek pogajalskega procesa preteklih šest let. Vnovičnega šibkega dogovora si preprosto ne moremo več privoščiti, saj bi zelo verjetno imel dolgoročne in nepopravljive posledice na stabilnost podnebja. Sprejete podnebne politike in predlogi, s katerimi države prihajajo na pogajanja, žal ne zagotavljajo omilitve podnebnih sprememb, s katerimi bi ostali pod kritično mejo dodatnih 2°C globalnega segrevanja.
Za Slovenijo tovrstne spremembe podnebja pomenijo večjo pogostost ekstremnih vremenskih dogodkov s poplavami, plazovi, vročinskimi valovi, orkanskim vetrom. Izrazito povišane temperature v gorskih predelih bi med drugim pomenile verjeten propad nižje ležečih smučišč, kritično zmanjšanje biotske raznovrstnosti v alpskih ekosistemih (Triglavski narodni park) in izginitev ledenikov, na obali pa naraščanje morske gladine.
V luči begunske krize je potrebno dodati še predvidevanja znanstvenikov o 200 milijonih klimatskih prebežnikov, ki bi bili zaradi vremenskih katastrof in poslabšanja življenjskih pogojev bili prisiljeni zapustiti svoje domove. Begunska kriza, s katero se trenutno sooča Evropa, odpira enega izmed osrednjih etičnih vprašanj podnebnih sprememb in odgovornosti onesnaževalcev. Ljudje iz najbolj ranljivih območij so namreč praviloma najmanj odgovorni za izpuste toplogrednih plinov. Za primerjavo, zadnje mesece v Evropi govorijo o vojnih beguncih kot o krizi in katastrofi, pa gre za manj kot 2 milijona prebežnikov.
Zurich, Švica
Moher, Irska
Ljubljana, Slovenija
Pariz, Francija (shod prepovedan zaradi varnostnih razlogov)
Sydney, Avstralija
