Povzetek govora Aneja Korsike ob predstavitvi programa – Demokratični socializem: razvojni model za Slovenijo in EU

ids_projekcija_2V sklepnem delu predstaviljamo naše ukrepe glede problematike varčevalnih ukrepov, problema dolga in nedemokratičnosti EU.

Praksa je pokazala, da se javni dolg držav, ki so uporabile varčevalne ukrepe, ni zmanjšal, ampak je še naprej rasel. Negativni učinki zategovanja pasov na gospodarstvo so bistveno večji od pričakovanj Evropske komisije in MDS ter njunih slovenskih zagovornikov. Namesto pričakovanega zmanjšanja BDP za pol evra ob vsakem izvzetem evru iz javne porabe se je ta v  resnici zmanjšal kar za 1,6 evra. Torej kar za trikrat! Zato je treba politike zategovanja pasu ustaviti, saj se za njimi skriva zgolj prenos denarja od najrevnejših k najbogatejšemu odstotku prebivalstva. Ta proces je treba obrniti s pravično davčno reformo, ki bo zagotovila, da bo vsakdo v državni proračun in socialne blagajne prispeval glede na svoj celoten dohodek, ne glede na vir. Rešitev je integralna dohodninska in prispevna osnova, ki bo zajemala vse dohodke posameznika, da bo vsak prispeval po svojih zmožnostih. Povečanje in pravičnejša porazdelitev neposrednih davkov bi zmanjšali delež posrednih davkov, kakršen je DDV, ki bolj obremenjujejo revne.

V zvezi z reševanjem dolga se mora Slovenija nemudoma povezati z ostalimi perifernimi državami EU in začeti od ECB zahtevati, da začne jamčiti za dolg držav. ECB je namreč ena redkih svetovnih centralnih bank, ki ne odkupuje državnih obveznic, države pa lahko do denarja ECB dostopajo samo prek bank. Ob reševanju bančne krize so se države morale zadolžiti pri bankah, da bi rešile banke.

Slovenija bi zato morala z ostalimi perifernimi državami prisiliti evropske institucije, da ECB začne bodisi normalno odkupovati obveznice, bodisi državam omogočiti konverzijo dolga v višini do 60 odstotkov BDP. Ob tem je treba ustanoviti komisijo za revizijo t. i. nelegitimnega dolga, ki je mednarodno sprejeta kategorija. Za Slovenijo ni znano, ali ta dolg obstaja, a bi bilo to smiselno preveriti.

Na evropski ravni je treba spodbuditi investicije v produktivne gospodarske dejavnosti. Vlaganje v gospodarski razvoj perifernih držav bi bilo najučinkovitejše sredstvo evropske kohezijske politike, saj bi zagotovilo delovna mesta in razvoj. Sredstva za investicije morata priskrbeti Evropska investicijska banka in Evropski investicijski sklad, kapacitete, zgrajene s takšnimi sredstvi, pa morajo biti v lasti in pod nadzorom državljanov.

O tem, kako demokratična je realno obstoječa EU, najbolj slikovito priča dejstvo, da sama EU ne bi bila sprejeta v EU, če bi kandidirala za vstop vanjo. Temeljne odločitve o razvoju in prihodnosti unije se namreč praviloma sprejemajo za zaprtimi vrati, javnost pa nima nikakršnega vpliva nanje. V nasprotju z javnostjo pa na odločitve komisije izjemno močno vplivajo korporativni lobiji, ki ščitenju in širitvi svojih interesov namenjajo stotine milijonov evrov.

Nedemokratična pa EU ni samo na vrhu, temveč se s pomočjo zavezujočih politik preslikava tudi v nacionalne zakonodaje. T. i. maastrichtski prisilni jopič določa, koliko javnega dolga, proračunskega primanjkljaja in inflacije imajo lahko države članice. Čeprav iz tovrstnih pogodbenih obveznosti izhajajoči varčevalni ukrepi uničujejo življenjski položaj milijonov delovnih ljudi po vsej Evropi in povzročajo skokovito rast brezposelnosti, se jim morajo ljudje podrejati.

Vse dokler se ne bodo radikalno spremenila politična razmerja moči, tudi radikalno drugačna Evropa ne bo mogoča. Zato je hkrati z bojem za in skozi obstoječe institucije pomemben tudi drugačen boj, boj, ki bo postavil temelje za novo, socialistično Evropo. Ta boj predpostavlja gradnjo povsem drugačnih, demokratičnih institucij, ki ne bodo trpele za demokratičnim deficitom. Ta boj predpostavlja gradnjo novih političnih subjektov, ki bodo z zaslombo v najširših ljudskih množicah, apetitom lokalnega in mednarodnega kapitala sposobne reči jasen ne. Ta boj predpostavlja gradnjo drugačne politike, ki bo kapitalu napovedala neizprosen boj. V takšnem boju bo mogoče zgraditi zavezniški blok izkoriščanih držav, ki bodo lahko skupaj tlakovale pot v novo, socialistično Evropo.

Samo socialistična Evropa lahko ustavi bedo, izkoriščanje in razčlovečenje, ki jih prinašajo zahteve po vitki državi, zategovanju pasu in odpovedovanju. Alternativa obubožani in shirani Evropi je socialistična Evropa, kjer bodo potrebe ljudi postavljene nad interese kapitala. Evropa sodelovanja, solidarnosti, spoštovanja vsake posameznice in posameznika. Evropa kot združenje svobodnih ljudi, v katerem bo lahko vsakdo razvil svoje potenciale in soodločal o svoji prihodnosti. Zato se borimo ZA DEMOKRATIČNI SOCIALIZEM!

Deli.