Letošnji pojavi žleda in poplav, ki so povzročili veliko materialno škodo, kažejo na veliko izpostavljenost Slovenije ekstremnim vremenskim pojavom. Da so čedalje pogostejši in uničujoči meteorološki ekstremi tesno povezani s segrevanjem ozračja, ponovno opozarja tudi zadnje poročilo Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPPC) iz oktobra 2014. Analize in projekcije ARSO potrjujejo visoko ogroženost Slovenije zaradi posledic podnebnih sprememb. Druge države so se na vse pogostejše naravne nesreče, povezane s podnebnimi spremembami, začele sistemsko prilagajati in čas je, da se tega premišljeno lotimo tudi pri nas. Spremembe okolja zaradi podnebnih sprememb je treba prepoznati kot primarni razvojni (varnostni, gospodarski, socialni in ekološki) izziv za državo. Zato zahtevamo, da se politika odziva na podnebne spremembe in da se povezana okoljska politika uvrsti na vrh politične in vladne agende.
Nedopustno je, da država nima ustrezne strategije odzivanja na podnebne spremembe, ki bi morala med drugim vključevati upravljanje z vodami, niti celovite zakonodaje, ki bi izvajanje strategije podpirala. Nekdanja Služba vlade za podnebne spremembe (SVPS) je pripravila celovito dolgoročno strategijo (Strategija prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo do leta 2050, http://goo.gl/Op0fES ), ki bi morala služiti kot strateška podlaga osrednjemu projektu podnebne zakonodaje, vendar ni bila sprejeta. Kratkoročna strategija blaženja posledic klimatskih sprememb, pripravljena kot Operativni program zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 (http://goo.gl/HRAcnQ), je bila v javni razpravi šele letos. Strategija prilagajanja je sprejeta le za sektor kmetijstvo (Akcijski načrt prilagajanja slovenskega kmetijstva in gozdarstva podnebnim spremembam 2010-11, http://goo.gl/kQbTl9) in še ta je zgolj na papirju, da se je formalno zadostilo pogojem iz Bruslja, namesto da bi se tudi res izvajala. Zahtevamo, da vlada in državni zbor nemudoma začneta izvajati aktivno politiko odzivanja na podnebne spremembe in določita roke za sprejetje celovite strategije ter drugih podrejenih dokumentov: akcijskega načrta blaženja, akcijskega načrta prilagajanja za vsa ključna področja, in izvedbene zakonodaje. Vprašanje podnebnih sprememb zadeva področja dela vseh ministrstev, zato zahtevamo, naj se ponovno vzpostavi koordinacijska skupina, kakršna je bila Služba vlade za podnebne spremembe.
Nesprejemljivo je, da se največji del sredstev iz vodnega sklada porablja za gradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi, zaradi česar denarja nato zmanjkuje za primarni namen, to je za urejanje voda. Sedanjim poplavam bi se lahko marsikje izognili ali jih vsaj omilili, če bi se izvajala redna vzdržavalna dela na vodni infrastrukturi in bi se izvedli projekti za zmanjšanje poplavne ogroženosti. Neurejeno stanje vodotokov in podcenjevanje vprašanja poplavne varnosti kaže na pomanjkanje celovite strategije upravljanja z vodami, na kar stroka že dlje časa opozarja. Zaradi neustreznega prostorskega planiranja, razpršenih pristojnosti med občinami in državo ter slabe zakonodaje se še vedno dopuščajo novogradnje na poplavnih območjih, za kar se ne čutijo odgovorne ne država ne občine. Revizijsko poročilo Računskega sodišča o učinkovitosti porabe evropskih sredstev za zaščito pred poplavami je za obdobje 2007-2014 ugotovilo vrsto pomanjkljivosti in pičlo učinkovitost pri delu ministrstva, pristojnega za okolje. Zahtevamo, da vlada s pomočjo stroke in ob upoštevanju vseh vidikov podnebnih sprememb revidira celovito strategijo upravljanja z vodami in zanjo zagotovi potrebna sredstva iz vodnega sklada.
Nedopustno je tudi, da predlagani varčevalni ukrepi posegajo v že tako skromne plače gasilcev in vojske, ki ob naravnih nesrečah nosijo največje breme reševanja in odpravljanja posledic. Zato zahtevamo odpravo varčevalnih ukrepov, ki so škodljivi tako pri preprečevanju naravnih nesreč kot tudi pri načrtovanju nujnih ukrepov prilagajanja posledicam podnebnih sprememb.
Foto: Ergyn Žječi/rtvslo.si
