Maribor običajno povezujemo z najbrutalnejšo tranzicijo v kapitalizem, ki je povzročila skoraj popolno izgubo domače industrije in posledično pahnila mesto v socialno bedo. Delovni ljudje so postali dnevni migranti, ki si kruh služijo na drugi strani meje – v Avstriji. Istočasno je spektakelska in vsebinsko prazna večstrankarska demokracija poskrbela, da so bili prebivalke in prebivalci umaknjeni od neposrednega odločanja o razvoju mesta in s tem lastnega življenja. Vendar je ravno brezizhoden položaj porodil alternativne odgovore na slepe ulice tranzicije.
Novembra 2012 je Maribor vstal in na ulicah zavrnil izkoriščevalske prakse politično-kapitalskih lobijev tako na nacionalni kot na mestni ravni. Protesti na ulicah so sicer izzveneli, a pod površjem normalizacije so aktivistke in aktivisti organizirali Iniciativo mestni zbor. Ta je neodvisno od mestne oziroma strankarske politike samoorganizirala četrtne skupnosti kot prostor, kjer ljudje sami odkrivajo in določajo probleme lokalne skupnosti ter z dogovorom iščejo rešitve za odpravo teh problemov. Pri tem gre za prvi poskus prakse neposredne demokracije, ki je utemeljena na vključevanju vseh zainteresiranih, strpnosti in spoštovanju različnosti, saj se rešitve sprejemajo zgolj ob strinjanju vseh udeležencev. Uspešna vzpostavitev osmih samoorganiziranih četrtnih skupnosti je dokaz, da si prebivalke in prebivalci Maribora želijo aktivne udeležbe v reševanju javnih zadev. Vendar se kot glavni problem samoorganiziranosti pojavlja mehanizem, ki bi omogočal izvedbo v skupnosti sprejetih rešitev oziroma projektov.
Za vzpostavitev učinkovitega sistema, ki bo neposredno odločanje ljudi prevedel v izvedbo projektov, so v Mariboru zagnali pobudo Odločaj o mestu. Po zgledih iz tujine, predvsem primera brazilskega mesta Porto Alegre, so v pobudi začeli zbirati podpise za uvedbo instituta participatornega proračuna v statut Mestne občine Maribor. Sistem participatornega proračuna se je v tujini izkazal za izredno učinkovitega, še posebno tam, kjer so načini odločanja na zborih prebivalcev najbolj vključujoči in demokratični. Splošni učinki neposrednega soodločanja občank in občanov dvigujejo kakovost življenja v mestu, bistveno omejujejo korupcijo in vpliv individualnih interesov na izbiro investicijskih projektov, znižujejo razlike v razvoju med posameznimi predeli lokalne skupnosti in spodbujajo ekonomsko dejavnost na lokalni ravni. Pozitivne razvojne vidike participatornega proračuna potrjujejo tudi raziskave Združenih narodov in Svetovne banke.
Participatorni proračun omogoča razporejanje proračunskega denarja za investicije tako, da o njegovi porabi soodločajo same občanke in občani. Tako v procesu sprejemanja participatornega proračuna občanke in občani sami določajo, kateri projekti oziroma investicije so v skupnosti najnujnejše, saj je ravno lokalno prebivalstvo najbolj seznanjeno s potrebami lokalne skupnosti. Predlogi za investicije se tako oblikujejo na podlagi prepoznanih problemov. V procesu sprejemanja odločitev pa so prebivalstvu v pomoč občinske strokovne službe, s pomočjo katerih se pripravljajo in ovrednotijo na ravni lokalne skupnosti dogovorjene predloge. Na podlagi neposredne volje občank in občanov oblikovani predlogi tako sestavljajo listo projektov, o katerih se bo enkrat na leto glasovalo in odločilo za tiste, ki imajo največ podpore.
V Iniciativi za demokratični socializem smo zavezani neposredni demokraciji in izraženi volji delovnih ljudi. Zato pozdravljamo pobudo Odločaj o mestu in v polni meri podpiramo uvedbo participatornega proračuna v statut Mestne občine Maribor, kakor tudi v statute ostalih lokalnih skupnosti po Sloveniji.
