V poslanski skupini Združena levica podpiramo predlog za začetek postopka za spremembo ustave RS, s katerim bo voda v ustavo vpisana kot splošna in temeljna človekova pravica.
Ne tako dolgo nazaj so Evropska centralna banka, Mednarodni denarni sklad in Evropska komisija s svojimi zahtevami državam v finančnih težavah vsiljevali doktrino drastičnega varčevanja, ki se je manifestirala v zahtevah po privatizaciji vsega javnega – zdravstva, šolstva, transporta, državnih podjetji in bank ter pitne vode in vodnih virov. Argument trojke in zagovornikov privatizacije pitne vode in vodnih virov je bil, da so država, mestne oblasti in lokalne skupnosti slab gospodar vodnih virov in vodovodne infrastrukture in da jih je zato potrebno privatizirati. Izkušnje držav in mestnih oblast, kjer so nadzor in izkoriščanje javnih vodovodov prevzele zasebne korporacije, so slabe: cena vode se je zvišala, korporacije niso vlagale v vzdrževanje vodovodne infrastrukture, kvaliteta pitne vode je upadla, medtem ko je dobiček zasebnih korporacij rastel.
Nevarnost za liberalizacijo oskrbe s pitno vodo nista samo kriza in prezadolženost držav. Težnjo po privatizaciji vodnih virov in vodovodne infrastrukture ter drugih javnih storitev se kaže tudi v čezatlantskih sporazumih TISA, CETA in TTIP. Razlog je dejstvo, da je globalno gledano voda že postala redka dobrina in kot taka zanimiva za trg in multinacionalke.
Čeprav ima Slovenija trenutno dobro zakonodajo na področju voda, ki določa, da je voda naravno dobro in da le država kot njen upravitelj lahko podeljuje koncesije za njeno uporabo, to nikakor ne izključuje nevarnosti spremembe zakonodaje v Državnem zboru, ki bi omogočila privatizacijo vodnih virov in vodne infrastrukture.
Zato v Združeni levici menimo, da je vpis pravice do pitne vode v Ustavo pravi korak. Naše stališče lahko strnemo v tri točke.
- Voda mora biti univerzalno dostopna in obravnavati jo moramo kot človekovo pravico. Njeno trženje bi omejilo dostop glede na posameznikovo premoženje, kar je popolnoma nesprejemljivo. Zato moramo vodo zaščititi pred lovom na dobiček in preprečiti kakršnekoli oblike privatizacije.
- Primeri iz tujine pričajo, da je zasebno lastništvo nad vodo popolnoma neučinkovito. Preskrba se je poslabšala, cene so se dvignile, skupaj z njimi pa so poskočili tudi dobički peščice posameznikov in korporacij. Najdejo se primeri neoliberalno nastrojenih mestnih oblasti in vlad, ki so prišle do realizacije, da tovrsten model ni vzdržen, zaradi česar so organizacijo preskrbe s pitno vodo vrnili v naročje javnega, v roke državljanov.
- Javna neprofitna podjetja, ki bi po predlogu ZL prevzela nase preskrbo s pitno vodo, zagotavljajo univerzalen, nediskriminatoren dostop do dobrine sleherniku pod enakimi pogoji. Hkrati pa odpirajo možnost drugačnega, boljšega upravljanja, kot smo mu bili v Sloveniji priča do danes. V Združeni levici predlagamo in si želimo, da so ta podjetja organizirana demokratično, po socialističnih načelih. Konkretno to v prvi vrsti pomeni delavsko kontrolo nad podjetji in vodilno vlogo zaposlenih pri njihovem upravljanju.
V Ljubljani, 16.4.2015
