Danes smo v poslanski skupini Združena levica predstavili prvi korak, s katerim bomo uredili proizvodnjo, predelavo in uporabo konoplje v industrijske, medicinske in rekreativne namene.
Ureditev področja industrijske konoplje je prvi izmed treh korakov, za katere smo se odločili v Združeni levici. Drugi korak bo legalizacija konoplje v medicinske namene, o kateri je bilo v zadnjih letih veliko govora, a nobene rešitve. V okviru tega drugega koraka bomo predlagali, da tudi Slovenija povzame ureditev nekaterih drugih evropskih držav, v katerih je raba preparatov konoplje v medicinske namene že ustrezno urejena. Večinski del stroke je namreč mnenja, da je ta korak nujen, da se bolniki ne bodo več prisiljeni zatekati na črni trg, legalizacija v medicinske namene pa tako ostaja le še stvar politične volje. Tretji in zadnji korak pa bo zakonska ureditev rekreativne uporabe konoplje, ki je trenutno ni oziroma je problematična, saj uporabnike konoplje še vedno kriminalizira. Vse tri korake bomo izvedli do začetka poletja.
Danes smo podrobneje predstavili prvi korak, ki obsega ureditev rabe industrijske konoplje. Industrijska konoplja je naraven, ekološki in popolnoma razgradljiv material, katerega vlakna so med najmočnejšimi in najtrpežnejšimi med vsemi vlakni rastlinskega izvora. Iz konoplje lahko naredimo več kot 50.000 različnih izdelkov. Uporabimo jo lahko tako v gradbeništvu, prehrani, medicini, v tekstilni, kozmetični, papirni in avtomobilski industriji ob tem, je lahko industrijska konoplja tudi surovina za pogonsko gorivo. Glede na to, da je bila Jugoslavija ena izmed vodilnih držav v pridelavi in predelavi industrijske konoplje, menimo, da lahko tudi v Sloveniji postane rastlina prihodnosti.
Za dosego tega cilja predlagamo tri bistvene rešitve, ki so v končni pristojnosti ministra za kmetijstvo in vlade.
Prva rešitev se nanaša na pravilnik, ki določa pogoje za gojenje industrijske konoplje. Potem ko je bila pridelava konoplje v Sloveniji ponovno dovoljena leta 1998, je bila ureditev na tem področju zastavljena preveč omejujoče. Čeprav krovni zakon dovoljuje gojenje konoplje v industrijske in prehrambene namene, pravilnik določa, da se lahko goji le za namen pridelave semen za nadaljnje razmnoževanje, za pridobivanje olja, za pridobivanje izvlečkov za kozmetične namene, za prehrano živali, za pridelavo vlaken in za industrijske namene. Pravilnik torej in ne dovoljuje pridelovanja in predelovanja v Sloveniji v prehrambene namene, kot je to mogoče v večini evropskih držav (Avstrija, Nemčija, Hrvaška…). Pri nas tako ni mogoče proizvajati in prodajati pijač iz industrijske konoplje, čajev, pekovskih izdelkov in podobno. Zaradi teh omejitev npr. Pivovarna Laško konopljinega piva ni mogla prodajati v Sloveniji, lahko pa ga je v Avstriji. Tudi v Žitu so hoteli pričeti s prodajo konopljinega kruha, pa so od Ministrstva za zdravje prejeli negativno mnenje. Zato se v Sloveniji pri industrijski konoplji pojavlja enak problem kot v lesni industriji: izvažamo surovino, uvažamo izdelke. S tem izgubljamo delovna mesta in dobičke, ki bi lahko ostali doma.
Naslednji problem je dovoljena vsebnost THC v industrijski konoplji, ki je postavljena na mejo 0,2%. Tako nizko določena dovoljena vsebnost THC ne omogoča obnove pridelave avtohtonih slovenskih sort konoplje. Rastline z višjo vsebnostjo THC so namreč biološko bolj odporne, poleg tega pa so vlakna takšnih sort kvalitetnejša in trpežnejša. Ker je raven 0,2% vsebnosti določila tudi EU kot predpogoj za pridobivanje subvencij, predlagamo, da vlada sproži postopke za spremembo direktive, in sicer tako, da bo meja dovoljene vsebnosti THC 0,9%. Kot izhaja iz raziskav in strokovne literature, so učinki kajenja konoplje z vsebnostjo THC do 0,9 % enaki kot pri kajenju placeba.
Tretji problem, s katerim se srečujemo je, da je tudi industrijska konoplja uvrščena v I. skupino prepovedanih drog in je ne glede na vsebnost THC označena kot rastlina, ki je zelo nevarna za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki da jih lahko povzroči zlorabljanje, in se zato ne more uporabljati v medicini. Da spada v to skupino tudi industrijska konoplja, je popolnoma nerazumljivo in neutemeljeno, zato predlagamo, da se v uredbi jasno določi, da industrijska konoplja ni prepovedana droga.
To so ključni problemi, ki onemogočajo izkoristek vseh možnosti, ki jih ponuja pridelava in predelava industrijske konoplje. To so tudi razlogi, ki zavirajo možnost ustvarjanja dodatnih delovnih mest, večje konkurenčnosti slovenskega kmeta in posledično slovenskega gospodarstva.
V Združeni levici verjamemo, da je industrijska konoplja rastlina prihodnosti, in da bomo kmalu zopet spoznali vse njene industrijske, učinkovite medicinske in varne rekreativne lastnosti. Danes začenjamo prvi korak. Druga dva – medicinska raba ter uporaba v rekreativne namene – sledita še pred parlamentarnimi počitnicami.
Poslanska skupina Združena levica
V Ljubljani, 21.4.2015
