Pipistrel je tipično malo podjetje, ki se je razvilo s pomočjo bogatih nepovratnih dotacij države, se pravi javnega sektorja, ko pa je na neki točki doseglo ekonomsko avtonomijo, je na to pozabilo in pričelo z visokoletečimi predlogi sporočati, kakšne ukrepe bi morala sprejemati država. Ivo Boscarol, večinski lastnik in direktor družbe, je prav tako tipičen mali, s strani državnih skladov podprt podjetnik, ki je hitro pozabil, komu mora biti hvaležen, da je lahko zagnal proizvodnjo in postal glasni kritik javnega dobra, intervencij in smisla države. Še posebej je zanimivo, da so podatki v Supervizorju o poslih oz. bolje rečeno vplačilih s strani države vsako leto drugačni. Še pred letom in pol je bilo neposrednih vplačil za dobrih sedem miljonov eurov, trenutno pa ta številka stoji na skoraj petih miljonih. V Supervizorju pa seveda ni najti podatka, koliko sredstev je Pipistrel pridobil iz evropskih razvojnih skladov, ki se prav tako financirajo iz javnega denarja. Poleg tega Pipistrel ni v vrhu letalske proizvodnje, izdeluje dobra letala v svojem segmentu, takih proizvajalcev pa je na svetu okrog tisoč. Kar bije v oči je seveda logika nekaterih malih podjetnikov, ki s pomočjo družbenega denarja (berite: državne dotacije) postanejo uspešni, potem pa nenadoma postanejo hudi kritiki vmešavanja države. Se mar bojijo, da bi kje vzniknila konkurenca? Kot po pravilu celo radi zabrusijo, naj bo država srečna, da zaposlujejo ljudi. Gre seveda za inovativno, uspešno podjetje, ki pa brez javnega denarja ne bi bilo tako uspešno.
Boscarol selitev proizvodnje letala Panthera opravičuje z odsotnostjo meddržavnega sporazuma med zračnimi upravami Slovenije in ZDA, zaradi katere Panthere sploh ne bi mogli prodajati v ZDA, kar seveda ni res. Bilateralni sporazum samo predvideva, da letalo, certificirano v državi podpisnici bilateralnega sporazuma, avtomatično pridobi plovnost tudi v FAA (t.j. Ameriška uprava za zračno plovbo), kar pa seveda ne pomeni, da kupec iz ZDA ne bi mogel Panthere uvoziti in jo certificirati. Resda to predstavlja birokratsko oviro do neke mere, ki tudi nekaj stane, vendar ta ovira spet ni nepremostljiva. Naknadno je razlago Bocarol spremenil in kot razlog za selitev nenadoma navedel socialno kapico, ki naj bi preprečila odliv kadrov. Resnica pa je, da je kvalificiran kader v letalski industriji tako redek, da je možnost “pobega” zaradi boljše plače minimalna.
Namesto da bi podjetniki, kot je npr. Boscarol, državo spodbujali k sofinanciranju ne le potencialno uspešnih malih podjetij, temveč celih panog, ti običajno postanejo hudi kritiki porabe javnega denarja, ko enkrat pridejo na zeleno vejo. Toda po drugi strani so ravno taka podjetja, kot je Pipistrel, dokaz, da je državna intervencija v podjetjih oz. celih panogah ne samo nujna, temveč tudi potrebna. Zato je toliko bolj nerazumna politika neizvoljenih oblastnikov v podobi Evropske komisije, ki bi državno pomoč Pipistrelu prav gotovo označila za nedovoljeno (to pa zato, ker ima podjetje Pipistrel monopol nad izdelavo ultra lahkih letal v Sloveniji) in od države zahtevala njegov bankrot, kot v primeru podjetja Elan, ki je bojda prejelo “nedovoljeno” državno pomoč, pa čeprav smo v sanacijo privatnih bank še nedavno vložili na miljarde evrov javnega denarja. Razumi kdor more.
FOTO: dnevnik.si
Povezava: http://www.dnevnik.si/posel/novice/drzava-financirala-pipistrel-zdaj-se-siri-v-italijo-
