Pri IDS Posavje opažamo, da prebivalci krajevne skupnosti Zdole že desetletja opozarjajo na nevzdržno stanje cestnega odseka Krško – Zdole – Zgornja Pohanca, a kljub temu ni prišlo do premika naprej. Prej omenjeni odsek je leta 1997 prešel iz občinskih rok v državne. Cesta je v zelo slabem stanju, v zadnjem času pa se je še dodatno poslabšalo, saj se je na dveh mestih udrlo cestišče in je sedaj skoraj neprevozna. Menimo, da je nujno potrebno temeljito prenoviti celotno cestišče, saj je bilo omenjeno stanje z dosedanjimi posegi le začasno ter neučinkovito sanirano, in se po vsakem »krpanju« tako sanirana cesta in teren okoli nje žal kmalu vrneta v prejšnje oz. še slabše stanje. Cesta je bistvenega pomena za vse prebivalce Zdol in okoliških vasi, predvsem za delavce in šolarje ter predstavlja glavni prometni stik krajevne skupnosti s širšim okoljem. Prav tako je cesta intervencijska pot gasilcev in reševalcev ter evakuacijska pot v primeru jedrske nesreče v NEK. Občina je sicer pripravila načrt za celostno rekonstrukcijo, a ker cesta ne spada pod njeno pristojnost, mora problem rešiti država, kar je njena dolžnost tudi po zakonu.
Tovrstne situacije, kjer gre za ogrožanje življenjskih funkcij prizadetega okolja, so tudi posledica nenadzorovanega in nasilnega izvajanja varčevalnih ukrepov in jasno nakazujejo, da politika trenutnih oblasti postavlja interese in dobičke finančnega kapitala pred zagotavljanjem osnovnih življenjskih potreb državljanov. Zato pozivamo Direkcijo Republike Slovenije za ceste ter Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, naj takoj zagotovita sredstva za ureditev ceste, saj gre za dolgotrajen in pereč problem, ki je znatno poslabšal kakovost življenja prebivalcev krajevne skupnosti Zdole.
Ob kroničnem pomanjkanju denarja za vzdrževanje cest se postavljajo še naslednja vprašanja o politiki upravljanja in načrtovanja cest, tako s strani DRSC kot tudi občin.
Občina Krško je po številu kilometrov cest druga v državi. Kratkoročna ekonomska napoved kaže na pomanjkanje sredstev za vzdrževanje tega razvejanega omrežja.
Kljub težavam z vzdrževanjem obstoječih cest se planirajo nove ceste in obvoznice, za katere občina Krško ali DRSC trenutno nimata denarja, nujnih prometnih potreb za gradnjo teh cest ponavadi ni in predstavljajo nepotreben luksuz ali željo po zaslužkih, njihova morebitna gradnja v prihodnosti pa bi tudi negativno vplivala na ekološki vidik.
Razlog prevelikega omrežja cest je tudi v tem, ker se je v preteklosti nepremišljeno dovolila razpršena gradnja na podeželju, ki posledično zahteva velike javne vložke v prilagoditev cest in druge komunalne infrastrukture. Iz tega vidika je večja gostota naselitve v urbanih okoljih edino primerna in tudi cenejša.
Ceste poleg naravnih dejavnikov najbolj uničujejo težki tovornjaki, nadomestilo za uporabo – vplačila v cestni sklad, ki ga plačujejo ti uporabniki, pa ni sorazmerno škodi, ki jo v povprečju povzročajo.
Iz teh razlogov je potrebno v prihodnosti gradnjo in vzdrževanje cest, kot tudi celotno prostorsko, prometno in davčno politiko bolj racionalno planirati, da nas ne bi znova pripeljala v situacijo v kateri je država danes, ko ne zmore vzdrževati osnovne prometne infrastrukture, javni prevoz pa je neučinkovit, zaradi česar se dostikrat zgodi, da so družine primorane imeti v lasti dva osebna avtomobila, kar predstavlja preveliko obremenitev za družinske finance. Prav tako je žal tudi preveč takšnih družin, ki nimajo denarja za poln rezervoar goriva.
Probleme lahko pričakujemo tudi na področju slovenskega avtocestnega omrežja. Gradnja avtocest je bila preplačana zaradi tega, ker so se iz javnih sredstev napajali ogromni dobički zasebnikov in njihovih gradbenih podjetij, ki so danes v stečaju, nekateri lastniki pa pravnomočno obsojeni. Gradnja avtocest je državo stala dobrih 6 milijard €, brez stroškov kreditov, danes pa se v Slovenskem državnem holdingu že pogovarjajo o prodaji celotnega Darsa in vseh avtocest, za dobre 4 milijarde €. Za posel se zanima ameriška finančna korporacija JP Morgan. Če se bo privatizacija avtocest realizirala, je najverjetneje prva stvar, ki jo uporabniki lahko pričakujejo, podražitev vinjet.
V četrtstoletju tranzicije tako glede na izkušnje in v luči velike ekonomske krize, ki še traja, ugotavljamo nesporno dejstvo, da kapitalizem v Sloveniji in drugih manjših državah ne more zagotoviti dostojnega življenja za večino ljudi. Višji standard lahko dosegajo le prebivalci nekaterih privilegiranih držav EU, seveda na račun izkoriščanja vseh ostalih.
Logičen zaključek je, da so razlogi za stanje zdolske ceste večplastni. Prav tako so povezani s širšo situacijo v državi ter EU. Verjamemo, da bodo spremembe na bolje možne le ob zavedanju vseh medsebojno povezanih dejavnikov, ter z zagonom družbenih pobud na lokalni, državni ter evropski ravni, kot so to storili prebivalci Zdol.
Lokalni odbor Iniciative za demokratični socializem Posavja
Cestni odsek Krško – Zdole
Pri IDS Posavje opažamo, da prebivalci krajevne skupnosti Zdole že desetletja opozarjajo na nevzdržno stanje cestnega odseka Krško – Zdole – Zgornja Pohanca, a kljub temu ni prišlo do premika naprej. Prej omenjeni odsek je leta 1997 prešel iz občinskih rok v državne. Cesta je v zelo slabem stanju, v zadnjem času pa se je še dodatno poslabšalo, saj se je na dveh mestih udrlo cestišče in je sedaj skoraj neprevozna. Menimo, da je nujno potrebno temeljito prenoviti celotno cestišče, saj je bilo omenjeno stanje z dosedanjimi posegi le začasno ter neučinkovito sanirano, in se po vsakem »krpanju« tako sanirana cesta in teren okoli nje žal kmalu vrneta v prejšnje oz. še slabše stanje. Cesta je bistvenega pomena za vse prebivalce Zdol in okoliških vasi, predvsem za delavce in šolarje ter predstavlja glavni prometni stik krajevne skupnosti s širšim okoljem. Prav tako je cesta intervencijska pot gasilcev in reševalcev ter evakuacijska pot v primeru jedrske nesreče v NEK. Občina je sicer pripravila načrt za celostno rekonstrukcijo, a ker cesta ne spada pod njeno pristojnost, mora problem rešiti država, kar je njena dolžnost tudi po zakonu.
Tovrstne situacije, kjer gre za ogrožanje življenjskih funkcij prizadetega okolja, so tudi posledica nenadzorovanega in nasilnega izvajanja varčevalnih ukrepov in jasno nakazujejo, da politika trenutnih oblasti postavlja interese in dobičke finančnega kapitala pred zagotavljanjem osnovnih življenjskih potreb državljanov. Zato pozivamo Direkcijo Republike Slovenije za ceste ter Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, naj takoj zagotovita sredstva za ureditev ceste, saj gre za dolgotrajen in pereč problem, ki je znatno poslabšal kakovost življenja prebivalcev krajevne skupnosti Zdole.
Ob kroničnem pomanjkanju denarja za vzdrževanje cest se postavljajo še naslednja vprašanja o politiki upravljanja in načrtovanja cest, tako s strani DRSC kot tudi občin.
Občina Krško je po številu kilometrov cest druga v državi. Kratkoročna ekonomska napoved kaže na pomanjkanje sredstev za vzdrževanje tega razvejanega omrežja.
Kljub težavam z vzdrževanjem obstoječih cest se planirajo nove ceste in obvoznice, za katere občina Krško ali DRSC trenutno nimata denarja, nujnih prometnih potreb za gradnjo teh cest ponavadi ni in predstavljajo nepotreben luksuz ali željo po zaslužkih, njihova morebitna gradnja v prihodnosti pa bi tudi negativno vplivala na ekološki vidik.
Razlog prevelikega omrežja cest je tudi v tem, ker se je v preteklosti nepremišljeno dovolila razpršena gradnja na podeželju, ki posledično zahteva velike javne vložke v prilagoditev cest in druge komunalne infrastrukture. Iz tega vidika je večja gostota naselitve v urbanih okoljih edino primerna in tudi cenejša.
Ceste poleg naravnih dejavnikov najbolj uničujejo težki tovornjaki, nadomestilo za uporabo – vplačila v cestni sklad, ki ga plačujejo ti uporabniki, pa ni sorazmerno škodi, ki jo v povprečju povzročajo.
Iz teh razlogov je potrebno v prihodnosti gradnjo in vzdrževanje cest, kot tudi celotno prostorsko, prometno in davčno politiko bolj racionalno planirati, da nas ne bi znova pripeljala v situacijo v kateri je država danes, ko ne zmore vzdrževati osnovne prometne infrastrukture, javni prevoz pa je neučinkovit, zaradi česar se dostikrat zgodi, da so družine primorane imeti v lasti dva osebna avtomobila, kar predstavlja preveliko obremenitev za družinske finance. Prav tako je žal tudi preveč takšnih družin, ki nimajo denarja za poln rezervoar goriva.
Probleme lahko pričakujemo tudi na področju slovenskega avtocestnega omrežja. Gradnja avtocest je bila preplačana zaradi tega, ker so se iz javnih sredstev napajali ogromni dobički zasebnikov in njihovih gradbenih podjetij, ki so danes v stečaju, nekateri lastniki pa pravnomočno obsojeni. Gradnja avtocest je državo stala dobrih 6 milijard €, brez stroškov kreditov, danes pa se v Slovenskem državnem holdingu že pogovarjajo o prodaji celotnega Darsa in vseh avtocest, za dobre 4 milijarde €. Za posel se zanima ameriška finančna korporacija JP Morgan. Če se bo privatizacija avtocest realizirala, je najverjetneje prva stvar, ki jo uporabniki lahko pričakujejo, podražitev vinjet.
V četrtstoletju tranzicije tako glede na izkušnje in v luči velike ekonomske krize, ki še traja, ugotavljamo nesporno dejstvo, da kapitalizem v Sloveniji in drugih manjših državah ne more zagotoviti dostojnega življenja za večino ljudi. Višji standard lahko dosegajo le prebivalci nekaterih privilegiranih držav EU, seveda na račun izkoriščanja vseh ostalih.
Logičen zaključek je, da so razlogi za stanje zdolske ceste večplastni. Prav tako so povezani s širšo situacijo v državi ter EU. Verjamemo, da bodo spremembe na bolje možne le ob zavedanju vseh medsebojno povezanih dejavnikov, ter z zagonom družbenih pobud na lokalni, državni ter evropski ravni, kot so to storili prebivalci Zdol.
Lokalni odbor Iniciative za demokratični socializem Posavja