Grčiji se v bližnji prihodnosti obetajo predčasne parlamentarne volitve, saj obstaja velika verjetnost, da grški predsedniški kandidat Stavros Dimas v parlamentu ne dobi večine. Po javnomnenjskih anketah je že nekaj mesecev v vodstvu levo usmerjena stranka Siriza, ki zagovarja restrukturacijo javnega dolga in vrsto ukrepov, ki bi grško ekonomijo pripeljali iz krize. V trenutku ko je postalo jasno, da se vedno večje število ljudi opredeljuje za Sirizo, hkrati pa še vedno narašča nezadovoljstvo z vrsto disciplinskih ukrepov in varčevalnih politik, sta mednarodni kapital in Evropska komisija začela vršiti dodaten pritisk. Ne le da napovedujejo nadaljevanje starih neoliberalnih politik, pač pa se sedaj zelo odprto vmešavajo v grško notranjo politiko.
Tako je Evropska komisija javno napovedala, da favorizira konzervativnega kandidata, Jean Claude Juncker pa je v svoji nedavni izjavi govoril o možnem “napačnem izidu” grških volitev in obsodil “skrajne” možnosti, se pravi podporo Sirizi. To je nevaren precedens: če so ob prejšnjih volitvah grške volivce strašili finančni časniki, sedaj njihovo vlogo prevzema politična instanca, ki naj se ne bi vmešavala v notranje politične zadeve. Ob vsem tem se stopnjujejo tudi pritiski mednarodnega kapitala, ki so na veliko prodajali grške delnice; prejšnji torek je grška borza strmoglavila za 13 % vrednosti, kar je največ po letu 1987, evropske medije pa so preplavile zgodbe o prihajajoči novi grški krizi, ki bi bila posledica morebitnega prihoda Sirize na oblast.
foto: euobserver.com
