foto: Slovenia Times
Danes se mudi v Ljubljani nekdanji predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. Razlog za obisk je podelitev reda za izredne zasluge za “prispevek k razvoju EU in enakopravnost njenih narodov”. Kasneje pa bo ljubljanska univerza gostila še skupno predavanje g. Van Rompuya in predsednika Boruta Pahorja o tem, kakšno unijo si želimo v prihodnje?
Če vam je, ob pregovorni odtujenosti organov evropskih integracij od državljanov, ki jih zastopajo, g. Van Rumpuy morebiti ušel iz spomina, spomnimo, da je predsedoval Evropskemu svetu od leta 2010 do 2014. Je prvi polnopravni nosilec te funkcije, potem ko je stopila v veljavo lizbonska pogodba, listina, katere namen je bila okrepitev sodelovanja držav članic Evropske unije.
Kako neuspešna je bila v Evropa v svojem zastavljenem cilju, je postalo jasno zelo hitro v Van Rompuyevem prvem mandatu, ko se je v času globalne recesije in mnogih finančnih zlomov razplamtela še evropska dolžniška kriza. Evropska unija se je na naraščajoče težave na evropski periferiji odzvala prepozno in neenotno, zaporedni ukrepi, ki se jih je le odločila sprejeti, celo leto dni potem, ko je kriza postala akutna (EFSF, pakt ‘evro plus’, fiskalni pakt, ESM…), pa so natanko tisti, ki so pripeljali do stanja, kakršnemu smo priča danes. Politična negotovst v Grčiji, skoraj polovična brezposelnost mladih v Španiji, demografska katastrofa zaradi eksodusa prebivalstva Latvije in tako naprej.
Zaradi navedenih razlogov v Iniciativi za demokratični socializem in v koaliciji Združena levica ne verjamemo, da si g. Van Rompuy zasluži odlikovanje, ki ga danes prejema s strani predsednika Pahorja. Niti ne verjamemo, da bo predavanje, ki ga bosta skupaj izvedla predstavnik odtujene in okostenele bruseljske birokracije ter predstavnik politične opcije, ki je v Evropi nazadnje prevladovala konec devetdesetih, z enako spornimi rezultati, pomembno prispevalo k razumevanju položaja, v katerem so se znašle države članice EU in njeni prebivalci in prebivalke.
Nasprotno, pričakujemo lahko še več enakega: zagovor neizbežnosti fiskalne vzdržnosti in koristnosti neoliberalnih politik, zavit v celofan visokoletečih besed o združeni Evropi.
