Statut stranke Iniciativa za demokratični socializem (IDS)

Preambula
I. Splošne določbe
II. Članstvo v stranki
III. Organiziranost
IV. Posebne oblike organiziranosti stranke
V. Odločanje
VI. Volitve in mandati
VII. Gospodarjenje v stranki
VIII. Druge dejavnosti stranke
IX. Prenehanje, spojitev, pripojitev in razdružitev stranke
X. Prehodne in končne določbe

Na podlagi Zakona o političnih strankah (Ur.l. RS št. 100/2005) je kongres stranke Iniciativa za demokratični socializem (IDS) 28.2.2017 v Ljubljani sprejel

 STATUT STRANKE INICIATIVA ZA DEMOKRATIČNI SOCIALIZEM (IDS)

Preambula

Organiziramo se z namenom doseganja demokratičnega socializma: družbe, v kateri lahko vsak enakovredno soodloča o svoji prihodnosti in ki uresničuje vrednote bratstva, solidarnosti, svobode in enakosti. Tega boja ne omejujemo na politični sistem, temveč ga razširjamo na vse sfere družbenega življenja: od vodenja podjetij in organizacij do koordinacije družbenih sistemov, od razpolaganja z družbenimi in naravnimi viri do upravljanja državnih zadev.

Pri tem se zavedamo, da je razredni boj temeljno gonilo razvoja razrednih družb. Sprememb, za katere si prizadevamo, ni mogoče uresničiti s politiko razrednega kompromisa in reformami kapitalizma, temveč le z organiziranjem sil delavskega razreda – vseh nas, ki moramo za preživetje prodajati svojo delovno silo – za izgradnjo novega družbenopolitičnega sistema. Zaradi tega ne opuščamo prizadevanj za izboljšanje življenjskih razmer delavnih množic v sklopu kapitalizma, vendar to počnemo z namenom izgradnje institucionalnih pogojev za spremembo razmerja razrednih sil.

Hkrati se zavedamo, da v kapitalizmu obstajajo številne oblike izkoriščanja in podrejanja, ki jih ni mogoče preprosto zvesti na razredni boj delavskega razreda in kapitala, kot so diskriminacija na podlagi rase, spola, spolne usmerjenosti, nacionalne oziroma etnične pripadnosti in hendikepa. Zavezani smo boju proti vsem oblikam izkoriščanja in podrejanja v družbi, saj boja zoper diskriminacijo na podlagi rase, spola, spolne usmerjenosti, nacionalne oziroma etnične pripadnosti in hendikepa ne razumemo kot sekundarnih in podrejenih razrednemu boju, temveč prav tako bistvenih za uresničevanje demokratičnega socializma.

Razslojenost kapitalističnih družb se ne izraža zgolj v okviru nacionalnih držav, temveč prav tako bistveno med njimi. Zato si z mednarodnim povezovanjem prizadevamo za sistemske spremembe na globalni ravni, zavezani pa smo internacionalizmu in protiimperializmu.

Demokratičnega socializma ni mogoče doseči zgolj s spremembami zakonodaje, temveč ta zahteva široko, vključujoče in demokratično družbeno gibanje, ki bo že v boju zoper kapitalizem izgradilo strukture in oblike organiziranja, ki praktično uresničujejo načela demokratičnega socializma. V ta namen se zavzemamo, da bi v boj za socialistično družbo povezali vse progresivne in izkoriščane elemente družbe. Za dosego tega cilja smo zavezani sodelovanju z vsemi progresivnimi družbenimi silami in organiziranju po načelih neposredne demokracije.

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Članice in člani se združujemo v stranko, da bi v njej in skozi njo izkoristili ustavno pravico do svobodnega združevanja in pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev ter uresničili svoje politične cilje, sprejete v programu stranke.

2. člen

Polno ime stranke je Iniciativa za demokratični socializem, kratica stranke je IDS. Znak stranke je zvezda s petimi kraki v dveh odtenkih rdeče barve (svetlo rdeča: c: 6, m: 89, y: 100, k: 1; temno rdeča: c: 27, m: 91, y: 100, k: 33), znotraj zvezde sta dve sklenjeni roki, na desni strani je ime stranke Iniciativa za demokratični socializem v črni barvi in pisavi Futura TEE Bol con.

3. člen

Sedež stranke je v Ljubljani.

4. člen

Stranko navzven predstavlja in zastopa koordinatorica ali koordinator sveta stranke. V njeni ali njegovi odsotnosti stranko predstavlja generalni sekretar oziroma generalna sekretarka.

Koordinatorica oziroma koordinator sveta stranko zastopa v pravnem prometu ter vodi in odgovarja za materialno in finančno poslovanje stranke.

5. člen

Stranka sodeluje s sorodnimi strankami in organizacijami v mednarodnem okolju.

Sodelovanje lahko poteka samo na osnovi sorodnih programskih izhodišč in političnih ciljev. O sodelovanju stranke z drugimi strankami in organizacijami vselej odloča kongres stranke.

II. ČLANSTVO V STRANKI

6. člen

Članica ali član stranke lahko v skladu z zakonom postane vsaka državljanka oziroma državljan Republike Slovenije, ki izpolni ter podpiše pristopno izjavo, s katero sprejme statut in program stranke. Članica oziroma član stranke je lahko tudi državljanka oziroma državljan druge države, ki ji oziroma mu je v Republiki Sloveniji priznana volilna pravica. Članica oziroma član stranke lahko postane tudi oseba, ki je dopolnila 15 let starosti in ki pristopni izjavi predloži pisno privolitev svoje zakonite zastopnice oziroma zastopnika.

Pristopno izjavo lahko članica oziroma član podpiše tudi z elektronskim podpisom v skladu z veljavnimi predpisi Republike Slovenije.

Članice in člani stranke so hkrati članice in člani lokalnega odbora, kjer imajo stalno prebivališče, razen če sami izrazijo, da želijo biti članice oziroma člani lokalnega odbora, kjer imajo prijavljeno začasno prebivališče.

7. člen

Članstvo v stranki nastopi z vpisom v register članstva, ki se vodi na sedežu stranke. Po vpisu v register članstva članica oziroma član stranke prejme člansko izkaznico. Stranka osebne podatke članic in članov uporablja za namen evidence članstva in za zagotavljanje članskih pravic. Stranka s temi podatki ravna v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in v skladu s svojimi akti.

Generalni sekretariat (zanj kadrovska komisija) stranke lahko v tridesetih dneh po prejemu pristopne izjave zavrne vpis v seznam članic in članov, če dotedanje delo, javno nastopanje ali drugo javno ravnanje podpisnice oziroma podpisnika pristopne izjave očitno nasprotuje ciljem in programskim prizadevanjem stranke. Na odločitev generalnega sekretariata je možna pritožba, ki jo obravnava svet stranke na prvi redni seji. Odločitev sveta stranke je dokončna.

8. člen

Članica ali član stranke ne more biti hkrati članica oziroma član druge politične stranke, registrirane v Sloveniji. V kolikor se to naknadno ugotovi, se izvede izključitev na način, kot je določen v 12. členu tega statuta.

Častna članica oziroma častni član

9. člen

Oseba, ki ji ni priznana volilna pravica v Republiki Sloveniji, ne more postati članica ali član stranke, lahko pa postane častna članica oziroma član stranke.

Častne članice in častni člani stranke lahko sodelujejo pri uresničevanju in sooblikovanju politike stranke, imajo pravico biti obveščeni o delu stranke in od organov stranke dobiti odgovore na zastavljena vprašanja. Častne članice in člani nimajo pravice biti voljeni v organe stranke in nimajo glasovalne pravice pri odločanju na organih stranke.

Register častnih članic in članov vodi stranka z namenom zagotavljanja njihovih pravic, njihove obveščenosti o strankinih dejavnostih ter njihove vključenosti v dejavnosti stranke.

Stranka s temi podatki ravna v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in v skladu s svojimi akti.

Simpatizerka oziroma simpatizer

10. člen

Vsaka prebivalka in vsak prebivalec Republike Slovenije lahko postane simpatizerka oziroma simpatizer stranke.

Simpatizerka oziroma simpatizer stranke lahko sodeluje pri uresničevanju in sooblikovanju politike stranke, ima pravico biti obveščen/-a o delu stranke in od organov stranke dobiti odgovore na zastavljena vprašanja. Simpatizerke in simpatizerji nimajo pravice biti voljeni v organe stranke in nimajo glasovalne pravice pri odločanju na organih stranke.

Register simpatizerk in simpatizerjev vodi stranka z namenom zagotavljanja njihovih pravic, njihove obveščenosti o strankinih dejavnostih ter njihove vključenosti v dejavnosti stranke. Stranka s temi podatki ravna v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in v skladu s svojimi akti.

Pravice in dolžnosti članice oziroma člana strank

11. člen

Članica oziroma član stranke ima pravico:

  • da soustvarja, sooblikuje in uresničuje politiko stranke;

  • da je obveščena oziroma obveščen o delu stranke, dejavnostih strankinih organov in strankinih poslank in poslancev ter drugih strankinih javnih funkcionarjev;

  • da voli in je voljena oziroma voljen v organe stranke ali na drugačne načine sodeluje v organih stranke;

  • da kandidira in predlaga kandidatke in kandidate za uvrstitev na kandidatne liste stranke za javne funkcije;

  • da daje pobude in predloge ter postavlja vprašanja organom stranke, poslankam in poslancem, svetnicam in svetnikom v občinskih svetih ter se z mnenji in stališči opredeljuje do tistih vprašanj, ki niso izrecno opredeljena v programu stranke;

  • da zagotavlja in uživa strankino solidarnost.

Članica oziroma član stranke ima dolžnost:

  • da se ravna po statutu in programu stranke;

  • da v svojem javnem delovanju uveljavlja temeljne strankine usmeritve in s tem krepi njen ugled;

  • da aktivno sodeluje v organih, v katere je bila izvoljena ali imenovana oziroma je bil izvoljen ali imenovan, ter uresničuje sklepe organov stranke;

  • da zagotavlja enotnost stranke in se vzdrži dejanj, ki bi lahko imela škodljive posledice za stranko;

  • da se udejstvuje v progresivnih družbenih bojih, deluje za širšo enotnost delavcev in vseh ljudi, ob spoštovanju njihove avtonomije prispeva k razvoju sindikatov, združenj in drugih demokratičnih gibanj in demokratičnih organizacij;

  • da redno plačuje članarino.

Prenehanje članstva v stranki

12. člen

Članstvo v stranki preneha s smrtjo, izstopom, izbrisom ali z izključitvijo. S prenehanjem članstva skrbnica oziroma skrbnik registra članstva članico oziroma člana izbriše iz registra članstva.

Izbris iz članstva je možen izključno zaradi neplačevanja članarine. Članico oziroma člana stranke, ki skladno s pravilnikom o članarini več kot eno leto ni plačala oziroma plačal članarine in te članske dolžnosti ne izvrši tudi v roku šest mesecev po pozivu generalnega sekretariata stranke, svet stranke po predhodnem posvetovanju z lokalnim odborom z ugotovitvenim sklepom izbriše iz članstva. Članico oziroma člana, ki ne plača članarine, se prestavi v register simpatizerk in simpatizerjev.

Članico oziroma člana stranke se lahko izključi iz stranke:

  • če krši statut ali ravna v nasprotju s temeljnimi programskimi in političnimi usmeritvami stranke;

  • če postane članica oziroma član druge stranke, registrirane v Republiki Sloveniji, ali če kandidira na listi druge stranke, registrirane v Republiki Sloveniji;

  • če je pravnomočno obsojena oziroma obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti in za katero je predvidena kazen zapora daljša od dveh let;

  • če si neupravičeno prilasti lastnino stranke ali njenih članic oziroma članov ali če namerno povzroči ugotovljivo škodo stranki ali njenim članom;

  • če kljub opozorilom pristojnih organov deluje proti politiki stranke.

Obrazložen pisni predlog za izključitev lahko poda vsaka članica oziroma član stranke ali vsak organ stranke. O predlogu odloča disciplinska komisija. Način ustanovitve in sestavo disciplinske komisije opredeljuje ta statut.

Zoper odločitev disciplinske komisije je možna pritožba članice ali člana v postopku na svet stranke. Pritožbo na odločitev disciplinske komisije obravnava svet na prvi redni seji. Pritožba zadrži sklep. Odločitev sveta stranke je dokončna.

Kongres stranke sprejme poslovnik disciplinske komisije, s katerim podrobneje opredeli delo disciplinske komisije ter postopke izključitve članice oziroma člana stranke.

Članarina

13. člen

Višino in načine plačevanja članarine določa pravilnik, ki ga sprejme Svet stranke po obvezni predhodni obravnavi v lokalnih odborih.

Članica oziroma član stranke je zaradi težkih materialnih ali drugih okoliščin lahko oproščen plačila članarine ali mu je določeno plačilo nižjega zneska članarine v skladu s Pravilnikom o članarini.

Funkcije

14. člen

Članica oziroma član stranke, izvoljena oziroma izvoljen v organe stranke, je odgovorna oziroma odgovoren članicam in članom, ki so jo oziroma ga izvolili. Izvoljene in imenovane članice oziroma člani stranke so se dolžni udeleževati vseh dejavnosti stranke.

Vsi organi stranke ter vse funkcionarke in funkcionarji, imenovani ali voljeni na predlog stranke in opredeljeni kot funkcionarke oziroma funkcionarji v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, delujejo v skladu z načeli integritete in skladno z etičnimi normami in veljavnim pravom.

III. ORGANIZIRANOST

15. člen

Stranka je organizirana na lokalnem, pokrajinskem in državnem nivoju.

16. člen

Organe stranke lahko sestavljajo samo člani stranke, razen če ta statut določa drugače.

Javnost delovanja organov stranke in zapisniki

17. člen

Vsi organi stranke delujejo na sejah, na katere ima dostop vsaka članica oziroma vsak član stranke, razen če ta statut določa drugače ali če organ odloči, da je seja zaprta. O pritožbi na zaprtje seje odloča nadzorni odbor stranke. Na sejah organov stranke je ob soglasju organa možna tudi udeležba nečlanic in nečlanov stranke, kot določa ta statut ali pravilniki o delovanju organov.

Na vsaki seji organa stranke se mora voditi zapisnik, iz katerega morajo biti jasno razvidni kraj in čas trajanja seje, prisotnost udeležencev in dnevni red seje ter jasno označeni sklepi seje. Seja posameznega organa stranke se lahko tudi snema, če tako odločijo članice in člani organa. Zapisnike in posnetke hrani generalni sekretariat stranke. Zapisniki in posnetki morajo biti dostopni vsem članicam oziroma članom stranke, razen če ta statut določa drugače. Dostop do zapisnika ali posnetka se lahko omeji, če se jasno izkažeta potreba in razlog za zaupnost ter če se navede rok, do katerega bo dokument zaupen. Zaupnost zapisnika ali posnetka določi organ, na seji katerega je zapisnik oziroma posnetek nastal. O pritožbi na zaupnost zapisnika oziroma posnetka odloča nadzorni odbor stranke po postopku, ki je opredeljen v tem statutu in pravilniku o delu nadzornega odbora. Članicam in članom stranke mora biti na zahtevo za vpogled dostopna tudi druga korespondenca med članicami in člani organa, ki je namenjena opravljanju dela organov stranke.

Regionalna in lokalna organiziranost stranke

Lokalni odbor (LO)

18. člen

Na lokalni ravni je stranka organizirana v lokalne odbore. Vsaka članica in vsak član stranke je članica oziroma član enega lokalnega odbora (kot določa 3. odstavek 6. člena tega statuta). Članice in člani lokalnega odbora morajo biti redno prisotni v lokalnem okolju. Lokalni odbori stranke delujejo samostojno v okviru statuta, programa in programskih dokumentov stranke ter usmeritev in sklepov kongresa ter sveta stranke.

Lokalni odbor stranke lahko uporablja tudi dodatek k imenu stranke, iz katerega je razvidno, da gre za lokalno organizacijsko enoto stranke. Dodatek k imenu potrdi svet stranke.

Ustanovitev lokalnega odbora

19. člen

Lokalni odbor lahko ustanovi najmanj 10 (deset) članic in članov stranke.

Lokalni odbor mora pred ustanovitvijo pripraviti analizo lokalnega okolja (družbeno, demografsko in politično situacijo lokalnega okolja, partnerske in sorodne organizacije ipd.), kot določajo navodila regijske skupine. Ustreznost analize presoja regijska skupina, potrdi pa svet stranke.

Postopek ustanovitve lokalnega odbora:

  • najmanj pet članic oziroma članov lokalnega odbora poda predlog za ustanovitev lokalnega odbora na regijsko skupino;

  • regijska skupina mora na prvem sestanku pregledati ustreznost ustanovitve in mora najkasneje na naslednjem rednem sestanku sprejeti mnenje o primernosti ustanovitve lokalnega odbora ter predlog podati na svet stranke (pri ustreznosti se upošteva tudi družbeno-geografsko smiselnost ustanovitve lokalnega odbora);

  • svet stranke mora na prvi seji obravnavati mnenje regijske skupine ter najkasneje na naslednji redni seji potrditi (ali zavrniti) ustanovitev lokalnega odbora. Na odločitev sveta je možna pritožba na nadzorni odbor.

20. člen

Dva ali več lokalnih odborov se lahko združi. Pred združitvijo morajo o nameri obvestiti Svet stranke.

Lokalni odbor se lahko razdruži v več lokalnih odborov. Pred razdružitvijo morajo o nameri obvestiti Svet stranke.

Lokalni odbor se lahko razpusti v primeru, da ne izpolnjuje več pogojev iz prvega odstavka 19. člena. Lokalni odbor razpusti Svet stranke.

Za združitev ali razdružitev lokalnega odbora se smiselno uporabljajo določbe 19. člena tega statuta.

Organiziranost lokalnega odbora

21. člen

Lokalni odbor se sestaja na rednih mesečnih skupščinah, kjer imajo pravico sodelovati vse članice in člani lokalnega odbora. Na skupščinah so lahko na predlog članic in članov udeleženi tudi simpatizerke in simpatizerji, častne članice in člani, članice in člani drugih lokalnih odborov in organov stranke ter drugo zainteresirano prebivalstvo Republike Slovenije. Na skupščini lokalnega odbora imajo odločevalsko pravico le članice in člani lokalnega odbora. Odločanje na skupščinah poteka po načelih odločanja v stranki, kakor jih določa ta statut in drugi akti stranke.

Organi lokalnega odbora so skupščina, koordinatorica oziroma koordinator, sekretarka oziroma sekretar ter delegatka oziroma delegat. Koordinatorica oziroma koordinator lokalnega odbora je članica oziroma član regijske skupine. Za volitve koordinatorice oziroma koordinatorja, sekretarke oziroma sekretarja in delegatke oziroma delegata lokalnega odbora se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo volitve in imenovanja funkcij v stranki.

Redne skupščine skliče koordinatorica oziroma koordinator lokalnega odbora vsaj enkrat na mesec. Izredno skupščino lahko skliče ena tretjina članic in članov lokalnega odbora, oziroma 20 članic in članov v primeru ko število članov preseže 60.

Skupščina lahko za izvedbo določenih nalog ustanovi delovne skupine.

Naloge in pristojnosti lokalnega odbora

22. člen

Pristojnosti lokalnega odbora so:

  • izbira koordinatorice oziroma koordinatorja ter sekretarke in sekretarja lokalnega odbora;

  • izbira delegatke oziroma delegata lokalnega odbora v pokrajinskem odboru;

  • priprava lokalnih aktivnosti.

Naloge lokalnega odbora so:

  • sklicevanje rednih skupščin;

  • priprava svojih predlogov ter obravnava predlogov Sveta ali drugih organov stranke;

  • priprava analiz lokalnega okolja;

  • priprava (letnega) načrta delovanja lokalnega odbora v lokalnem okolju in njegovo izvajanje;

  • redno poročanje regijski skupini, svetu in kongresu stranke; iskanje novih članic in članov in kadrovsko širjenje;

  • redno obveščanje lokalnega okolja o načrtovanih aktivnostih;

  • vzpostavljanje sodelovanja z lokalnimi enotami partnerskih organizacij.

Sedež lokalnega odbora mora postopno postati središče političnega delovanja, kulture in solidarnosti za vse prebivalke in prebivalce skupnosti. Znotraj lokalnega odbora so članice in člani organizirane v delovnih skupinah, da bi znotraj svojega delovnega oziroma študijskega mesta ali prebivališča razvili dejavnosti in ukrepe, dogovorjene in koordinirane s strani organov lokalnega odbora in ostalih organov stranke.

Pokrajinski odbor (PO)

23. člen

Pokrajinski odbor je organ stranke na pokrajinski ravni. Pokrajinski odbor je pristojen za usklajevanje med lokalnimi odbori v določeni pokrajini. Članice in člani pokrajinskega odbora so delegatke oziroma delegati lokalnih odborov določene pokrajine.

Pokrajinska organiziranost stranke je razdeljena na 15 (petnajst) pokrajin: pomurska, osrednještajerska, vzhodnoštajerska, koroška, savinjsko-šaleška, celjska, posavska, vzhodnodolenjska, zahodnodolenjska, osrednjeslovenska, Ljubljana z okolico, notranjsko-kraška, obalno-kraška, goriška, gorenjska. Natančno razmejitev pokrajin na predlog regijske skupine sprejme svet stranke.

Pokrajinski odbor se mora vzpostaviti, ko sta v eni pokrajini ustanovljena najmanj dva lokalna odbora. Dokler je v eni pokrajini ustanovljen samo en LO, ima le ta pravico do delegata v svetu.

Seje pokrajinskega odbora

24. člen

Pokrajinski odbor zaseda na rednih sejah najmanj enkrat na mesec, na katerih imajo odločevalske pravice delegatke oziroma delegati lokalnih odborov iz pokrajine. Na seji imajo pravico sodelovati tudi vse članice in člani stranke iz pokrajine. Na predlog članic in članov stranke in ob potrditvi pokrajinskega odbora lahko na seji sodelujejo tudi simpatizerke oziroma simpatizerji, častne članice in častni člani, članice in člani drugih lokalnih odborov in organov stranke ter drugo zainteresirano prebivalstvo.

Odločanje na seji pokrajinskega odbora poteka po načelu iskanja konsenzualnih odločitev. V primeru glasovanja se glasuje po načelu dvojne večine tako, da je določena odločitev sprejeta, če zanjo glasuje večina članov pokrajine in hkrati večine lokalnih odborov. Večina članov pokrajine se določi tako, da se glas delegata lokalnega odbora uteži z ustreznim koeficientom glede na število članov lokalnega odbora. Načine za izračunavanje teže glasu delegata LO določa pravilnik, ki ga na predlog regijske skupine sprejme svet stranke.

Seje pokrajinskega odbora vodi in sklicuje delegat pokrajinskega odbora v svetu stranke. Za sklice rednih, izrednih in dopisnih sej se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki opredeljujejo sklic sej organov stranke.

Naloge pokrajinskega odbora

25. člen

Pokrajinski odbor ima naloge:

  • da koordinira sodelovanje med lokalnimi odbori določene pokrajine;

  • da oblikuje skupna stališča in rešitve lokalnih odborov določene pokrajine;

  • da pripravlja svoje predloge in opredeljevanje do predlogov drugih organov stranke;

  • da delegira delegatko oziroma delegata v svet stranke.

Delegatko oziroma in delegata pokrajinskega odbora v svet stranke (ko nastopi situacija iz 2. odstavka 32. člena) se izbira po načelu dvojne večine, in sicer, tako da kandidat izvoljen na volitvah z večino glasov članov stranke iz pokrajine in potrjen na glasovanju delegatov z večino glasov lokalnih odborov. Delegatu lahko predčasno preneha mandat takoj, ko umanjka ena izmed zahtevanih večin.

Organiziranost stranke na državni ravni

26. člen

Organi stranke na državni ravni so:

  • Kongres

  • Svet

  • Izvršni odbor

  • Nadzorni odbor

  • Statutarna komisija

  • Disciplinska komisija

  • Volilna komisija

  • Generalni sekretariat

  • Stalne in projektne delovne skupine

Kongres stranke

27. člen

Kongres je vrhovno odločevalsko telo stranke. Kongres sestavljajo vse članice in vsi člani stranke. Na kongresu lahko sodelujejo tudi častne članice in častni člani, simpatizerke in simpatizerji, delegatke in delegati partnerskih organizacij ali sorodnih mednarodnih strank. Na kongresu je lahko ob soglasju članstva prisotno tudi drugo zainteresirano prebivalstvo Republike Slovenije. Odločevalske pravice na kongresu imajo le članice in člani stranke.

28. člen

Redni kongres se skliče enkrat na leto, najkasneje v roku 13 mesecev od zadnjega kongresa. Redni kongres skliče koordinatorica oziroma koordinator sveta stranke. Na kongres morajo biti najmanj 14 dni pred zasedanjem pisno vabljeni vsi člani in članice stranke.

Izredni kongres skliče koordinatorica oziroma koordinator sveta stranke na zahtevo ene četrtine članstva oziroma najmanj 100 članic in članov stranke ali na zahtevo ene polovice članic in članov sveta stranke. Izredni kongres lahko zahteva tudi nadzorni odbor stranke za namene odpoklica funkcionarke oziroma funkcionarja ali odprave drugih ugotovljenih nepravilnosti. Izredni kongres mora koordinatorica oziroma koordinator sveta sklicati tudi v primeru, da svojo funkcijo zaradi kateregakoli razloga preneha opravljati ena tretjina na kongresu izvoljenih članic ali članov sveta ali ena polovica članic ali članov izvršnega odbora stranke.

Zahteva za sklic mora biti na svet stranke podana pisno, predlagateljice in predlagatelji pa se morajo pod zahtevo podpisati in navesti razloge za zahtevo sklica. V tem primeru mora koordinatorica oziroma koordinator sveta stranke kongres sklicati najkasneje v 30 dneh od prejema pisne izjave.

Delovanje kongresa določa Poslovnik kongresa, vodi pa ga delovno predsedstvo kongresa. Na kongresu velja način odločanja, opredeljen v tem statutu in poslovniku kongresa. Volitve funkcij potekajo po poslovniku volilne komisije in jih vodi in nadzira volilna komisija.

Kongres lahko poteka tudi dopisno. Izvedbo dopisnega kongresa opredeljuje poslovnik volilne komisije.

Naloge in pristojnosti kongresa

29. člen

Kongres stranke:

1. Obravnava in sprejema temeljne akte:

  • Statut

  • Poslovnik kongresa stranke;

  • Poslovnik sveta stranke;

  • Poslovnik nadzornega odbora stranke;

  • Poslovnik statutarne komisije;

  • Poslovnik disciplinske komisije stranke;

  • Pravilnik volilne komisije in kandidiranja na funkcije.

2. Odloča o ukinitvi stranke, spojitvi z drugimi strankami, pripojitvi k drugi stranki ali razdružitvi stranke in nasledstvu stranke.

3. Obravnava in sprejema programske dokumente:

  • programske dokumente;

  • določanje programskih prioritet.

4. Voli in odloča o odpoklicu:

  • članice oziroma člane sveta stranke (razen delegatov pokrajinskih odborov);

  • članice oziroma člane nadzornega odbora;

  • članice in člane statutarne komisije

  • članice oziroma člane disciplinske komisije;

  • članice oziroma člane volilne komisije.

5. Obravnava in sprejema strateške odločitve:

  • sprejema strateško usmeritev stranke in delovanje strankinih organov;

  • določanje partnerskih organizacij;

  • odloča o udeležbi na volitvah za javne funkcije;

  • odloča o mednarodnem sodelovanju.

6. Sprejema letno poročilo sveta stranke za preteklo leto. Sprejema poročilo nadzornega odbora stranke za pretekli mandat. Sprejema finančni načrt in zaključni račun stranke.

Svet stranke

30. člen

Svet stranke je odločevalsko telo med kongresi. Svet je zavezan odločitvam in usmeritvam Kongresa. Svet določa politiko stranke in posamezne dejavnosti stranke. Svet odloča o vsem, razen o zadevah, ki so po tem statutu v eksplicitni pristojnosti kongresa.

Svet mora v postopke odločanja vključevati najširše članstvo stranke. To dosega z delegatsko sestavo ter s postopki odločanja, ki morajo vključevati vse članstvo. Svet je dolžan pred sprejemom posameznih odločitev opraviti predstavitev predlogov med članstvom (po lokalnih odborih in preko sredstev notranje komunikacije) ter upoštevati pripombe in predloge članstva. Po sprejemu posamezne odločitve sveta ima ena desetina članstva stranke možnost veta na posamezno odločitev. Ob vetu mora svet o zadevi ponovno odločiti. Veto je na posamezno odločitev možno vložiti samo enkrat. Če Svet potrdi odločitev, na katero je bil vložen veto, se šteje, da je odločitev sprejeta.

Na zahtevo 20 (dvajset) članov stranke mora svet njihov predlog uvrstiti na dnevni red seje in o njem razpravljati.

Na pobudo ene četrtine članstva ali najmanj 100 članov mora svet stranke sprožiti notranji referendum o predlogu.

31. člen

Svet se sestaja na rednih sejah najmanj enkrat na mesec. Redno sejo sveta skliče koordinatorica oziroma koordinator sveta.

Sklic izredne seje sveta lahko na pobudo katerekoli članice oziroma člana ali skupine članic in članov zahteva ena tretjina članstva sveta.

Svet deluje tudi dopisno, prek elektronske korespondence in drugih IT-orodij.

Na svetu odločajo članice in člani sveta, kot to opredeljuje 32. člen statuta. Odločitve na svetu se sprejemajo po načelih odločanja v stranki, ki so opredeljena v tem statutu. Svet teži h konsenzualnemu odločanju, glasuje v skrajnih primerih, kot to določajo določbe tega statuta.

Na sejah sveta lahko sodelujejo tudi druge članice in drugi člani stranke, članice in člani drugih organov ali delovnih skupin stranke. Na sejah sveta stranke lahko ob soglasju sveta sodelujejo tudi simpatizerke in simpatizerji, častne članice in častni člani, sodelavke in sodelavci ter delegatke in delegati partnerskih organizacij.

Sestava sveta stranke

32. člen

Svet stranke sestavljajo:

  • delegatke in delegati pokrajinskih odborov;

  • predstavnice oziroma predstavniki, ki so neposredno voljeni na kongresu;

  • poslanke in poslanci v Državnem zboru, poslanke in poslanci v Evropskem parlamentu ter članice in člani vlade RS.

Delegatke in delegati pokrajinskih odborov so zastopani po ključu enakovredne zastopanosti pokrajin. Vsaka pokrajina ima pravico do ene delegatke oziroma delegata v svetu. Dokler v eni pokrajini nista ustanovljena dva lokalna odbora ima pravico do delegata v svetu lokalni odbor, ki je edini ustanovljen v pokrajini.

Število voljenih predstavnic in predstavnikov na kongresu je 20 (dvajset).

Poslanke in poslanci Državnega zbora, poslanke in poslanci v Evropskem parlamentu ter članice in člani vlade Republike Slovenije nimajo odločevalske pravice v svetu stranke, v kolikor niso vanj izvoljeni ali delegirani po drugem ali tretjem odstavku tega člena.

33. člen

Svet stranke ima pristojnosti, da:

  • usmerja politiko stranke v skladu z zastavljeno strategijo na kongresu;

  • odloča o posameznih projektih stranke v skladu z zastavljeno strategijo kongresa (razen za odločitve, ki so po tem statutu v izključni pristojnosti kongresa);

  • med izvoljenimi predstavniki kongresa izvoli 7 (sedem) koordinatoric oziroma koordinatorjev za stalne koordinatorske funkcije in mesta v izvršnem odboru stranke, ter potrjuje predstavnico oziroma predstavnika poslanske skupine v izvršnem odboru;

  • usmerja delo izvršnega odbora in stalnih delovnih skupin ter ustanavlja projektne delovne skupine;

  • potrjuje ustanovitev lokalnega odbora v skladu s pravili za ustanovitev lokalnega odbora, (enako za ustanovitev pokrajinskega odbora);

  • odloča o pritožbah na odločitve kadrovske komisije, disciplinske komisije in nadzornega odbora;

  • ustanovi in imenuje volilni štab;

  • odloča o kandidatnih listah stranke za volitve na funkcije na državnem in evropskem nivoju;

  • imenuje delegatke oziroma delegate stranke za kongrese in druge oblike srečanj

  • mednarodnih organizacij, katerih polnopravna članica je stranka ali na katere je kot gostja povabljena;

  • na predlog nadzornega odbora ali regijske skupine skliče izredno skupščino lokalnega odbora in izredno skupščino pokrajinskega odbora;

  • na soglasni predlog nadzornega odbora z dvotretjinsko večino članic in članov sveta razreši koordinatorico oziroma koordinatorja ali sekretarko oziroma sekretarja lokalnega odbora ali pokrajinskega odbora;

  • sprejema spremembe statuta, ki so potrebne zaradi uskladitve z veljavno zakonodajo, če take spremembe ne posegajo bistveno v vsebino statuta; te spremembe mora na svojem prvem rednem ali izrednem zasedanju potrditi kongres;

  • izvršuje druga pooblastila, določena s tem statutom in sklepi kongresa.

Svet stranke ima naloge, da:

  • oblikuje strankino politiko;

  • pripravi predloge o strankinih dejavnostih;

  • pred sprejemom odločitev svoje predloge predstavi članstvu (npr. prek delegatk in delegatov) v lokalnem okolju ter članstvo v čim večji meri vključi v pripravo predlogov;

  • upošteva pripombe članstva;

  • aktivno sodeluje z IO in delovnimi skupinami pri izvrševanju strankine politike in dejavnosti.

34. člen

Vsaka članica oziroma vsak član sveta stranke mora postati članica oziroma član ene od stalnih ali projektnih delovnih skupin in mora v njej redno in vestno sodelovati.

Izvršni odbor stranke (IO)

35. člen

Izvršni odbor je izvršilno telo stranke. V svojem delovanju je izvršni odbor zavezan odločitvam in usmeritvam sveta in kongresa.

Članice in člane izvršnega odbora z javnim glasovanjem imenuje svet stranke. Pravico kandidirati na funkcijo članice ali člana izvršnega odbora imajo samo izvoljene predstavnice ali predstavniki kongresa v svetu stranke.

36. člen

Izvršni odbor sestavljajo:

  • koordinatorica oziroma koordinator sveta stranke;

  • koordinatorica oziroma koordinator za mednarodno sodelovanje;

  • koordinatorica oziroma koordinator za sodelovanje s sorodnimi organizacijami in delavstvom;

  • koordinatorica oziroma koordinator programske skupine;

  • koordinatorica oziroma koordinator regijske skupine;

  • koordinatorica oziroma koordinator komunikacijske skupine;

  • generalna sekretarka oziroma generalni sekretar.

  • predstavnica oziroma predstavnik poslanske skupine, ki ga izbere poslanska skupine in potrdi svet stranke.

37. člen

Izvršni odbor se sestaja na sejah najmanj dvakrat na mesec. Če je to potrebno, se lahko izvršni odbor sestaja tudi pogosteje. Na sejah izvršnega odbora lahko sodelujejo tudi druge članice in člani stranke ali članice in člani drugih organov stranke. Na sejah izvršnega odbora lahko ob soglasju članic in članov izvršnega odbora sodelujejo tudi simpatizerke in simpatizerji, častne članice in člani ali delegatke in delegati partnerskih organizacij. Odločevalsko pravico v izvršnem odboru imajo samo članice in člani izvršnega odbora.

Izvršni odbor lahko deluje tudi dopisno, prek elektronske pošte ali drugih IT-orodij.

Izvršni odbor se odloča po načelih odločanja, ki jih opredeljuje ta statut.

Pri svojem delu se izvršni odbor naslanja na delo stalnih in projektnih delovnih skupin.

38. člen

Izvršni odbor ima naloge, da:

  • izvršuje sklepe kongresa in sveta stranke;

  • skrbi za operativno izvedbo in organizacijo aktivnosti stranke;

  • skrbi za koordinacijo med organi stranke;

  • koordinira delo delovnih skupin;

  • skrbi za komunikacijo s partnerskimi organizacijami;

  • skrbi za mednarodno sodelovanje;

  • skrbi za sprotno obveščanje članstva;

  • pripravlja potrebna gradiva za svet in kongres stranke.

Nadzorni odbor

39. člen

Nadzorni odbor ima 5 (pet) članic oziroma članov, ki jih izvoli kongres. Članice in člani nadzornega odbora med seboj izvolijo koordinatorico oziroma koordinatorja nadzornega odbora.

Članstvo v nadzornem odboru ni združljivo s članstvom v drugih organih stranke, razen v kongresu in lokalnem odboru.

Nadzorni odbor deluje po Poslovniku nadzornega odbora, ki ga sprejme kongres stranke. Pri svojem delu nadzorni odbor uporablja ta statut, druge akte stranke in ustrezno zakonodajo.

40. člen

Nadzorni odbor ima naslednje naloge in pristojnosti:

  • da nadzoruje finančno in materialno poslovanje stranke;

  • da nadzoruje delovanje vseh organov stranke;

  • predlaga disciplinske postopke proti kršiteljem;

  • odločanje o notranjih sporih med organi;

  • soglasno lahko predlaga svetu stranke razrešitev koordinatorice oziroma koordinatorja ali sekretarke oziroma sekretarja lokalnega odbora;

  • izvršuje druga pooblastila, določena s tem statutom.

41. člen

Nadzorni odbor mora o izvedbi nadzora pripraviti predlog poročila, ki ga mora posredovati nadzorovanemu organu. Nadzorovani organ lahko poda svoje pripombe in odgovore na poročilo. Nadzorni odbor na podlagi odgovora pripravi končno poročilo o nadzoru, ki ga obravnava svet stranke. Podrobnejši potek določa poslovnik nadzornega odbora.

42. člen

Nadzorni odbor pripravi poročilo o svojem delu v preteklem mandatu in ga posreduje Kongresu stranke najkasneje trideset dni pred kongresom.

Statutarna komisija

43. člen

Statutarna komisija ima 5 (pet) članic oziroma članov, ki jih izvoli kongres. Članice in člani statutarne komisije med seboj izvolijo koordinatorico oziroma koordinatorja statutarne komisije.

Članstvo v statutarni komisiji ni združljivo s članstvom v drugih organih stranke, razen v kongresu in lokalnem odboru.

Statutarna komisija deluje po poslovniku statutarne komisije, ki ga sprejme kongres stranke. Pri svojem delu statutarna komisija uporablja ta statut, druge akte stranke in ustrezno zakonodajo.

44. člen

Statutarna komisija ima naslednje naloge in pristojnosti:

  • da daje obvezne razlage tega statuta;

  • da ocenjuje skladnost aktov stranke s tem statutom;

  • sprejema mnenja in razlage o splošnih in drugih aktih stranke;

  • razveljavi tiste določbe aktov stranke, ki niso v skladu s statutom;

  • pripravlja predloge sprememb in dopolnitev Statuta in drugih aktov stranke;

  • predlaga disciplinske postopke proti kršiteljem;

  • izvršuje druga pooblastila, določena s tem statutom.

45. člen

Statutarna komisija pripravi poročilo o svojem delu v preteklem mandatu in ga posreduje članstvu stranke najkasneje trideset dni pred kongresom.

Disciplinska komisija

46. člen

Disciplinska komisija je organ stranke, ki odloča o kršitvah posamezne članice ali posameznega člana stranke. Disciplinska komisija je sestavljena iz 7 (sedmih) članic oziroma članov. Članice in člani disciplinske komisije med seboj izvolijo koordinatorico ali koordinatorja disciplinske komisije.

Članstvo v disciplinski komisiji ni združljivo s članstvom v drugih organih stranke, razen v kongresu in lokalnem odboru.

Seje in zapisniki disciplinske komisije ali disciplinskega razsodišča so tajne, razen če drugače odloči disciplinska komisija ali nadzorni odbor stranke. Disciplinska komisija in disciplinsko razsodišče delujeta po poslovniku disciplinske komisije, ki ga sprejme kongres stranke. Pri svojem delu disciplinska komisija uporablja tudi statut in druge akte stranke ter upošteva ustrezno zakonodajo.

47. člen

Disciplinska komisija ima naslednji nalogi oziroma pristojnosti:

  • da obravnava kršitve posameznih članic in članov;

  • da sprejme sankcije za kršiteljico in kršitelja.

48. člen

Disciplinski postopek lahko sproži vsaka članica oziroma član stranke. Zahteva za uvedbo disciplinskega postopka se poda na disciplinsko komisijo.

Zoper sklepe disciplinske komisije je mogoča pritožba na svet stranke. Pritožba zadrži izvršitev sklepa. Odločitev sveta stranke je dokončna. Rok za pritožbo zoper sklepe disciplinske komisije je osem dni od dneva prejema sklepa. Svet mora obravnavati pritožbo na prvi redni seji.

Volilna komisija

49. člen

Volilna komisija je organ stranke, ki opravlja vsa opravila, povezana z volitvami v organe stranke ter glasovanji članic in članov stranke, za katera je v tem statutu ali poslovniku volilne komisije določeno, da jih izvaja volilna komisija. Volilna komisija opravlja nalogo verifikacije udeleženk in udeležencev kongresa in poroča delovnemu predsedstvu o sklepčnosti kongresa.

Članice in člane volilne komisije izvoli kongres.

Delo volilne komisije opredeljujeta ta statut in poslovnik volilne komisije in kandidiranja na funkcije v stranki.

Generalni sekretariat in delovne skupine

50. člen

Delovne skupine so organi stranke, ki skrbijo za izvedbo posameznih nalog in izvrševanje posameznih odločitev stranke. Delovne skupine skrbijo tudi za pripravo posameznih gradiv, na podlagi katerih odločata svet in kongres stranke.

Delovanje delovnih skupin usmerja svet stranke. Naloge delovnih skupin določi svet stranke.

51. člen

Članstvo v delovnih skupinah je odprto za vse članice in člane stranke. Delovne skupine imajo določeno število stalnega članstva, glede na naloge, ki jih morajo opraviti. Stalno članstvo v skupinah se določi na kongresu in traja eno leto. Članica oziroma član stranke lahko postane stalna članica oziroma stalni član delovne skupine tudi med kongresi, če njeno oziroma njegovo članstvo v delovni skupini potrdi Svet stranke. Na sejah delovnih skupin imajo pravico sodelovati vse članice in vsi člani stranke. Delovne skupine imajo imenovane koordinatorje in nosilce stalnih nalog. Delovne skupine lahko pri svojem delu sodelujejo tudi s simpatizerkami in simpatizerji, častnimi članicami in člani ter zunanjimi sodelavkami in sodelavci.

52. člen

Delovne skupine se delijo na stalne in projektne.

Stalne delovne skupine so:

  • programska skupina;(PS)

  • komunikacijska skupina;(KS)

  • regijska skupina (RS);

  • skupina za sodelovanje s sorodnimi organizacijami in delavstvom;

  • skupina za mednarodno sodelovanje;

  • generalni sekretariat.

Generalni sekretariat (GS)

53. člen

Generalni sekretariat je stalna delovna skupina, ki skrbi za koordinacijo notranjega delovanja stranke ter njeno zakonito in transparentno finančno poslovanje.

Stalne funkcije generalnega sekretariata so:

  • blagajničarka oziroma blagajnik;

  • tajnica oziroma tajnik;

  • administratorka oziroma administrator.

Generalni sekretariat vodi register članic in članov, častnih članic in častnih članov ter simpatizerk in simpatizerjev. Generalni sekretariat ustanovi kadrovsko komisijo, ki lahko zavrne vpis kandidatke oziroma kandidata za članstvo v register članic in članov stranke. Kadrovska komisija je sestavljena iz najmanj 3 (treh) članic oziroma članov stranke, od katerih vsaj eno imenuje Regijska skupina, vsaj eno Svet stranke in vsaj eno generalni sekretariat. Kadrovska komisija deluje na podlagi Pravilnika kadrovske komisije, ki ga sprejme svet stranke.

Projektne delovne skupine

54. člen

Projektne delovne skupine za izvedbo posamezne naloge ustanovi svet in imenuje njeno koordinatorico ali koordinatorja. Projektno delovno skupino na pobudo 20 članic oziroma članov ali na lastno pobudo ustanovi svet stranke in imenuje njeno koordinatorico oziroma koordinatorja. Članstvo v projektni delovni skupini je odprto za vse članice in člane stranke. Na sejah delovne skupine imajo pravico sodelovati vse članice in vsi člani stranke, ob soglasju skupine pa tudi častne članice in člani, simpatizerke in simpatizerji ter zunanje sodelavke in sodelavci.

IV. POSEBNE OBLIKE ORGANIZIRANOSTI STRANKE

Poslanska skupina

55. člen

Poslanska skupina se ustanovi kot oblika povezovanja poslank in poslancev za njihovo čim bolj organizirano in učinkovito informiranje in dogovarjanje o skupnih temeljnih stališčih ter nastopanju v Državnem zboru in njegovih telesih.

Poslanke in poslanci v poslanski skupini izberejo vodjo poslanske skupine, namestnika oziroma namestnico vodje poslanske skupine in sekretarko oziroma sekretarja poslanske skupine. Svet stranke potrdi predlog poslanske skupine.

Poslanska skupina sprejme poslovnik o delu poslanske skupine, ki ga potrdi svet stranke.

56. člen

Kandidatka oziroma kandidat za poslanko oziroma poslanca se za čas trajanja mandata pred potrditvijo svoje kandidature na organih stranke pisno zaveže, da v času trajanja poslanskega mandata ne bo izstopila oziroma izstopil iz stranke ter prestopila oziroma prestopil k drugi stranki ali poslanski skupini. Svet stranke na podlagi predhodnega mnenja poslanske skupine ugotovi, da je poslanki oziroma poslancu z dnem prestopa v drugo stranko ali poslansko skupino prenehalo članstvo v poslanski skupini.

Dogovor o razmerju med poslanko oziroma poslancem in stranko podpišejo kandidatke oziroma kandidati na listi stranke, preden stranka potrdi njihovo kandidaturo. V tem dogovoru se opredeli tudi način vrnitve mandata v primeru izstopa poslanke oziroma poslanca iz stranke ali prestopa v drugo stranko. V dogovoru se opredelijo politične in materialne obveznosti poslanke oziroma poslanca, posebej tudi v primeru prestopa v drugo stranko ali prenehanja članstva v poslanski skupini. V tem dogovoru lahko stranka določi tudi druge obveznosti poslanke oziroma poslanca, ki niso opredeljene v tem statutu.

57. člen

Poslanke in poslanci so za svoje delo v parlamentu in njegovih telesih odgovorni organom stranke.

Poslanska skupina o svojem delu redno obvešča organe stranke. Svet lahko zahteva poročilo o delu poslanske skupine ali o delu posamezne poslanke in poslanca.

Poslanska skupina ter posamezne poslanke in poslanci so dolžni sodelovati z organi stranke.

Organi in delovne skupine stranke so dolžni obravnavati vprašanja, predloge in pobude, ki jih na stranko naslovi posamezna poslanka oziroma poslanec, več poslank oziroma poslancev ali poslanska skupina kot celota, in do njih zavzeti stališče.

Poslanska skupina lahko predlaga ustreznim organom stranke, da obravnavajo in se opredelijo v obliki stališč, mnenj ali predlogov do posameznih vprašanj, ki so na dnevnem redu posamezne seje Državnega zbora ali njegovih delovnih teles, zlasti v primeru, ko gre za vprašanja uveljavljanja programskih in političnih usmeritev stranke.

58. člen

Poslanska skupina je pri svojem delu dolžna upoštevati programska izhodišča in statut stranke ter sklepe kongresa, kot tudi drugih organov stranke.

Poslanska skupina je dolžna upoštevati sklepe, predloge in pobude organov in delovnih teles stranke, ki se nanašajo na vsebinska vprašanja iz programa dela Državnega zbora.

Poslanke in poslanci imajo pravico sodelovanja na vseh sejah organov stranke na državnem, pokrajinskem in lokalnem nivoju. Pravico odločanja v organih imajo le, če tako opredeljuje ta statut ali drugi akti stranke.

Naštete organizacije sproti informirajo poslansko skupino o sprejetih sklepih in stališčih svojih organov.

59. člen

Poslanke in poslanci so dolžne poleg članarine plačevati stranki tudi mesečne prispevke, katerih višino in način razdelitve določa svet na podlagi pravilnika o članarini. Višina mesečnega prispevka je opredeljena v pogodbi o poslanski kandidaturi, ki jo podpišeta stranka in kandidatka oziroma kandidat pred volitvami.

Določbe tega člena veljajo tudi za predsednico oziroma predsednika vlade, ministrice oziroma ministra, državne sekretarke oziroma sekretarje in druge javne funkcije, za katere tako sklene stranka.

60. člen

Določbe tega statuta, ki se nanašajo na razmerja med poslansko skupino in stranko, se smiselno uporablja za delovanje svetnic in svetnikov v občinskih svetih.

Članice in člani vlade

61. člen

Ministrica ali minister se je na predlog stranke dolžna oziroma dolžan aktivno vključiti v delo organov in delovnih skupin stranke ter v oblike dela svoje poslanske skupine.

Ministrice in ministri so dolžni svetu ali izvršnemu odboru stranke redno poročati o svojem delu, po lastni presoji pa dajati tudi pobude za obravnavo posameznih aktualnih vprašanj, ki se nanašajo na politiko stranke v parlamentu ali uresničevanje njenega programa v vladi, v sklopu njenih organov ali delovnih teles.

62. člen

Ministrice in ministri se za čas trajanja mandata pred potrditvijo svoje kandidature na organih stranke pisno in s svojo častjo zavežejo, da ne bodo izstopili iz stranke ali prestopili k drugi stranki.

Ministrice in ministri so pri svojem delu dolžni upoštevati programska izhodišča in statut stranke ter sklepe kongresa, sveta ali izvršnega odbora stranke.

Razmerja med ministricami oziroma ministri in stranko se opredelijo v posebnem dogovoru, ki ga kandidatke oziroma kandidati podpišejo, preden stranka potrdi njihovo kandidaturo. V tem dogovoru se opredeli tudi način vrnitve mandata v primeru izstopa ministrice oziroma ministra iz stranke ali prestopa v drugo stranko. V tem dogovoru lahko stranka določi tudi druge obveznosti ministrice oziroma ministra, ki niso opredeljene v tem statutu.

63. člen

Določbe tega poglavja se uporabljajo tudi za druge javne funkcije na lokalni in državni ravni.

V. ODLOČANJE

Neposredna demokracija

64. člen

Stranka je zavezana načelom neposredne demokracije. Vse odločitve stranke morajo izkazovati neposredno voljo članstva, kar se zagotavlja z organizacijsko strukturo stranke, ki omogoča neposredno prevajanje odločitev z lokalnega nivoja do izvršnih organov na nacionalni ravni in demokratični nadzor nad izvajanjem sprejetih odločitev. Izvršni organi so zavezani k izvajanju sprejetih odločitev članstva.

Konsenzualnost in glasovanje

65. člen

Organizacija stremi k doseganju konsenzualnih odločitev na vseh nivojih organiziranosti. Odločitve se sprejemajo s široko opravljeno razpravo ter z vključenostjo vseh članic in članov posameznega nivoja organizacije v postopek odločanja. V razpravi se daje prednosti konsenzualnemu odločanju pred glasovanjem. Glasovanje se opravi le v primeru, kadar znotraj razprave ni mogoče doseči konsenza.

V kolikor s tem statutom ni opredeljeno drugače, se glasovanje izvede, če se zanj opredeli vsaj polovica prisotnih na seji organa.

Podrobnejše postopke doseganja konsenza in glasovanje določajo poslovniki organov.

Kongres stranke sprejema odločitve z glasovanjem, če je dosežena sklepčnost kongresa. Glasovanje se izvede po tem, ko je opravljena razprava o predlogu. Kongres sprejema svoje odločitve s potrebno večino, in sicer:

  1. temeljne akte sprejema ali spreminja z dvotretjinsko večino vseh prisotnih članic in članov stranke, ki imajo glasovalno pravico;

  2. o ukinitvi stranke, spojitvi z drugimi strankami, pripojitvi k drugi stranki ali razdružitvi stranke in nasledstvu stranke odloča z dvotretjinsko večino vseh članic in članov stranke, ki imajo glasovalno pravico;

  3. programske dokumente sprejema z dvotretjinsko večino vseh prisotnih članic in članov stranke, ki imajo glasovalno pravico;

  4. funkcije v organih stranke voli in odloča o odpoklicu z večino vseh prisotnih članic in članov, ki imajo glasovalno pravico;

  5. strateške odločitve sprejema z večino vseh prisotnih članic in članov, ki imajo glasovalno pravico;

  6. letna poročila organov stranke ter finančni načrt in zaključni račun stranke sprejema z večino prisotnih članic in članov, ki imajo glasovalno pravico.

66. člen

V strankinih organih imajo pravico odločati le članice in člani stranke, razen če ta statut določa drugače.

67. člen

Organi stranke odločajo na rednih in izrednih sejah. Na rednih in izrednih sejah organov stranke se veljavno odloča, če je na seji dosežena zahtevana sklepčnost organa. Sklepčnost organa določa poslovnik organa.

Organi stranke lahko odločajo tudi na korespondenčnih sejah. Na korespondenčnih sejah mora biti omogočeno odločanje vsem članicam in članom organa, odločitev pa je sprejeta, če je dosežena zahtevana večina, ki jo opredeljuje ta statut oziroma poslovnik organa. Korespondenčne seje ni mogoče izvesti, če temu nasprotuje vsaj četrtina članic in članov organa. Natančnejše pogoje za izvedbo korespondenčne seje, njen sklic, potek in glasovanje določa poslovnik organa.

Odločanje na dopisnem kongresu stranke

68. člen

Članstvo stranke, kadar niso izpolnjeni pogoji za izvedbo izrednega (fizičnega) kongresa, lahko odloča tudi preko dopisnega kongresa. Dopisni kongres se lahko izvede za potrebe notranjega referenduma, dopisnega glasovanja ali nadomestnih volitev oz. odpoklica s funkcije. Dopisni kongres razpiše koordinator sveta stranke, izvede pa volilna komisija.

Dopisni kongres se lahko izvede za potrebe dopisnega odločanja vsega članstva o odločitvah, ki so v pristojnosti kongresa, kot jih opredeljujejo 1., 2., 3., 5., in 6. točka 29. člena tega statuta. Dopisni kongres se lahko izvede za potrebe volitev kot to opredeljuje 4. točka 29. člena tega statuta, nadomestnih volitev, kot jih opredeljuje 79. člen tega statuta, ali odpoklica iz funkcije, kot to opredeljuje 78. člen tega statuta. Notranji referendum se izvede za potrebe potrditve ali zavrnitve katerekoli odločitve sprejete s strani Sveta stranke. Notranji referendum se mora razpisati na zahtevo ene četrtine članstva ali najmanj 100 članov in članic stranke. Odločitev je na notranjem referendumu sprejeta, če so izpolnjeni pogoji za sklepčnost dopisnega kongresa in če zanjo glasuje najmanj polovica od vseh članic in članov, ki so glasovali.

Dopisni kongres je sklepčen, če so bili o njegovem razpisu obveščeni vse članice in člani stranke in če se ga v roku, ki ne sme biti daljši od 7 dni udeleži najmanj ena polovica članstva. Če v predvidenem roku sklepčnost dopisnega kongresa ni dosežena, se lahko dopisni kongres podaljša tako, da skupni čas trajanja dopisnega kongresa ni krajši od 14 dni. O podaljšanju mora biti ponovno obveščeno vse članstvo. Po izteku tega roka je dopisni kongres sklepčen. Odločitev je na dopisnem kongresu sprejeta, če je na dopisnem kongresu dosežena sklepčnost in je za odločitev glasovala taka večina kot je predvidena v 65. členu tega statuta. Podrobnejši potek dopisnega kongresa določa Poslovnik volilne komisije, ki mora določiti tudi roke in pogoje za izvedbo javne notranje razprave ob izvedbi elektronskega glasovanja ali notranjega referenduma.

VI. VOLITVE IN MANDATI

Volitve

69. člen

Vsaka članica oziroma vsak član stranke ima pravico kandidirati na funkcije v organih stranke, razen če ta statut določa drugače. Kandidiranje in izvedbo volitev opredeljuje volilni pravilnik.

Volilna komisija mora vsakomur, ki voli, na ustrezen način pojasniti pravila in postopek volitev. Natančnejše postopke in merila za evidentiranje, oblikovanje kandidatnih list, volitve, ponovne in nadomestne volitve, imenovanja individualnih organov, članic in članov organov ter nosilk in nosilcev drugih funkcij natančno določa volilni pravilnik, ki ga sprejme kongres stranke.

70. člen

Volitve v organe stranke na državni ravni izvede volilna komisija, ki ima tri članice oziroma člane, izmed katerih nihče ne sme biti kandidatka ali kandidat na funkcijo, za katero so volitve razpisane.

V primeru volitev koordinatorice ali koordinatorja lokalnega odbora imenuje volilno komisijo skupščina lokalnega odbora izmed svojih članic in članov.

71. člen

V primeru, da pride v kandidacijskih postopkih ali glasovanju na lokalni ravni do nepravilnosti, ki vplivajo na izid glasovanja, lahko Nadzorni odbor stranke s sklepom take volitve razveljavi. V tem primeru se izvede nov postopek volitev, pri čemer mora biti glasovanje izvedeno najkasneje v tridesetih dneh po sprejetju sklepa. Vsa volilna opravila v tem primeru vodi generalni sekretariat.

Trajanje in omejitev mandata

72. člen

Mandatna doba članic in članov, izvoljenih v organe stranke, traja do izvolitve novega sklica organa, vendar ne več kot 13 mesecev, razen če jim mandat v skladu s statutom preneha predčasno. Svojo funkcijo opravljajo do izvolitve novih organov, razen če ta statut določa drugače. Mandatna doba članic in članov, izvoljenih v organe stranke, je lahko določena tudi s sklepom kongresa.

Članica oziroma član lahko isto koordinatorsko funkcijo opravlja največ štiri mandate zapored in največ osem mandatov skupaj. Zaporedno število mandatov v nadzornem odboru je omejeno na štiri mandate zapored. Članstvo v disciplinski komisiji je omejeno na en mandat, brez možnosti takojšnje zaporedne ponovitve mandata. Članstvo v svetu nima omejitve števila mandatov.

73. člen

Individualne funkcije na isti ravni organiziranosti med seboj niso združljive razen, če statut določa drugače.

Oblikovanje kandidatnih list za organe in javne funkcije na evropski, državni ali lokalni ravni

74. člen

Kandidatke in kandidate za volitve v Državni zbor, volitve v Evropski parlament, za predsednico oziroma predsednika Republike Slovenije evidentira svet stranke. Kandidatke in kandidate lahko predlaga katerakoli članica oziroma član ali skupina članic, članov stranke. Svet skozi evidentiranje ugotovi skladnost kandidature in pridobi pristanek kandidatke oziroma kandidata h kandidaturi. Svet oblikuje listo kandidatk in kandidatov za javne funkcije in jo potrjuje z večino glasov članic oziroma članov sveta stranke. Kandidatke oziroma kandidate za volitve v organe lokalnih skupnosti evidentira in potrjuje pristojna skupščina lokalnega odbora stranke, po pravilniku, ki ga sprejme svet stranke.

Članica oziroma član stranke, ki jo pristojni organi stranke evidentirajo oziroma predlagajo za izvoljeno ali imenovano funkcijo v Evropski uniji, državnem organu ali organu lokalne skupnosti, mora samoiniciativno ali na zahtevo evidentacijskemu organu dati na razpolago vse potrebne podatke in informacije, na podlagi katerih je mogoče oceniti primernost kandidatke oziroma kandidata za opravljanje določene funkcije. Če tega ne stori, ugotovi morebitno politično odgovornost takšne članice oziroma člana evidentacijski organ sam. Če se taka ravnanja ugotovijo po imenovanju oziroma izvolitvi na funkcijo, mora taka članica oziroma član stranke najprej sam/-a oceniti, ali njena oziroma njegova ravnanja terjajo uveljavitev politične odgovornosti, in predlagati svetu stranke, naj to ugotovi in uveljavi posledice. Če tega ne stori, mora oceno morebitne politične odgovornosti in posledice, ki naj iz tega sledijo, samostojno oceniti in uveljaviti svet stranke. Táko ravnanje članice oziroma člana se upošteva pri njenem oziroma njegovem nadaljnjem evidentiranju in predlaganju za funkcije v organih EU, državnih organih in organih lokalnih skupnosti.

75. člen

Postopek določanja kandidatk in kandidatov ter kandidatnih list za državnozborske volitve, volitve poslank oziroma poslancev Evropskega parlamenta, volitve v državni svet, volitve predsednika republike, volitve v občinske in mestne svete ter volitve županj in županov opredeli poseben pravilnik, ki ga sprejme svet stranke. Pravilnik mora v postopku določanja kandidatk in kandidatov ter kandidatnih list za volitve v Državni zbor, za poslanke oziroma poslance Evropskega parlamenta in za kandidatke oziroma kandidate ter kandidatne liste v organe lokalnih skupnosti zagotavljati najmanj 40-odstotno zastopanost enega spola.

Prenehanje funkcij

76. člen

Članice in člani organov stranke se morajo udeleževati sej organov, katerih članice oziroma člani so. V kolikor se voljena ali imenovana članica oziroma član organa iz neopravičenih razlogov ne udeleži seje organa več kot trikrat zapored ali petkrat v tekočem letu, ji oziroma mu preneha mandat članice tega organa.

Organizacije in organi stranke lahko posamezne nosilke in nosilce funkcij, članice in člane organov razrešijo. Glasovanje o razrešitvi se izvede na zahtevo tretjine članic in članov organa, na zahtevo nadzornega odbora ali na predlog nosilke ali nosilca posamezne funkcije.

Odstop s funkcije

77. člen

Organ stranke, članice in člani kolektivnih organov ter nosilke in nosilci posameznih funkcij v stranki imajo pravico odstopiti. O odstopu razpravlja organ, ki jih je izvolil. Če pristojni organ ugotovi, da posameznica oziroma posameznik ne more opravljati funkcije zaradi osebnih razlogov, sprejme sklep o prenehanju članstva v organu ali o prenehanju funkcije.

Odpoklic funkcionarja

78. člen

Glasovanje o odpoklicu s funkcije se mora izvesti v primeru, če zahtevo poda ena tretjina članstva stranke. Odpoklic se izvede bodisi na izrednem kongresu stranke, bodisi po določilih, ki veljajo za izvedbo elektronskega glasovanja oziroma notranjega referenduma v stranki. Odpoklic je veljaven, če zanj glasuje absolutna večina članic in članov stranke.

79. člen

Če članica oziroma član kateregakoli organa stranke iz kateregakoli vzroka preneha opravljati svojo funkcijo pred koncem mandata organa, je razrešena oziroma razrešen ali odpoklicana oziroma odpoklican s funkcije, se izvede postopek nadomestnih volitev ali nadomestnega imenovanja na funkcijo. Nadomestna članica oziroma nadomestni član opravlja svojo funkcijo samo do konca mandata tega organa.

80. člen

Svet stranke lahko na predlog nadzornega odbora razpusti oziroma razreši koordinatorico oziroma koordinatorja ali sekretarko oziroma sekretarja lokalnega odbora, če so ti neaktivni, če delujejo v nasprotju s temeljnimi statutarnimi določbami ali programom stranke in povzročajo politično ali materialno škodo stranki. Generalni sekretariat mora v tridesetih dneh po razpustitvi organizirati volitve novih funkcionark oziroma funkcionarjev lokalnega odbora.

Svet stranke lahko imenuje vršilko oziroma vršilca dolžnosti koordinatorice oziroma koordinatorja lokalnega odbora do izvolitve nove koordinatorice oziroma novega koordinatorja lokalnega odbora.

81. člen

Nadomestne volitve oz. glasovanje o odpoklicu s funkcije se lahko izvede po načelih dopisnega kongresa, kot jih opredeljuje 68. člen tega statuta. Funkcionar je na nadomestnih volitvah dopisnega kongresa izvoljen, če so izpolnjeni pogoji za sklepčnost in če zanj glasuje vsaj polovica članic in članov, ki so se glasovanja udeležili. Funkcionar je na dopisnem kongresu odpoklican s funkcije, če so izpolnjeni pogoji za sklepčnost in če za odpoklic glasuje absolutna večina članic in članov stranke.

VII. GOSPODARJENJE V STRANKI

82. člen

Finančno in materialno poslovanje ureja pravilnik o porabi sredstev, ki ga sprejme svet stranke, ter ustrezna zakonodaja.

V imenu stranke s premoženjem stranke upravlja izvršni odbor stranke (zanj generalni sekretariat) po načelu dobrega gospodarja. Razen s sredstvi, pridobljenimi iz članarine, ki se delijo na podlagi posebnega pravilnika, in sredstvi iz občinskih proračunov na podlagi dobljenih rezultatov na lokalnih volitvah, gospodarijo praviloma lokalni odbori s svojimi sredstvi avtonomno.

83. člen

Stranka si v skladu z zakonom zagotavlja materialna in finančna sredstva za svoje delovanje s prihodki od:

1. članarine;

2. prispevkov fizičnih oseb;

3. prihodkov od premoženja;

4. proračuna.

Politika odprtih knjig

84. člen

Stranka je zavezana politiki odprtih knjig, po katerih imata vsaka članica in član možnost vpogleda v poslovanje stranke. Podatki o poslovanju in financiranju stranke morajo biti dostopni na sedežu stranke na zahtevo članice oz. člana stranke.

Zasebne donacije

85. člen

Prispevki posameznic in posameznikov ter morajo biti na strankin tekoči račun nakazani v skladu in v višini, ki jo predpisuje zakonodaja. Podatki o prispevkih posameznic in posameznikov so dostopni na sedežu stranke na zahtevo članice oz. člana stranke.

VIII. DRUGE DEJAVNOSTI STRANKE

86. člen

Stranka lahko skladno s svojim programom in z veljavno zakonodajo izdaja publikacije, knjige, propagandno gradivo in podobno.

87. člen

Stranka lahko ustanavlja organizacije, ki podpirajo uresničevanje njenega programa. O tem odloča kongres stranke.

IX. PRENEHANJE, SPOJITEV, PRIPOJITEV IN RAZDRUŽITEV STRANKE

88. člen

O ukinitvi, spojitvi, pripojitvi ali razdružitvi stranke odloča kongres z dvotretjinsko večino glasov vseh članic in članov stranke. Predlog za ukinitev, spojitev, pripojitev ali razdružitev stranke lahko poda svet stranke, najmanj 10 odstotkov članic in članov stranke ali najmanj ena četrtina lokalnih odborov stranke. Predlog mora biti obravnavan na vseh nivojih organiziranosti stranke najmanj 1 mesec.

89. člen

Predlog o ukinitvi, spojitvi, pripojitvi ali razdružitvi stranke mora vsebovati tudi predlog ureditve premoženjsko-pravnih razmerij stranke v primeru prenehanja, spojitve, pripojitve ali razdružitve stranke.

V primeru prenehanja delovanja stranke premoženje in ustanoviteljske pravice preidejo na pravnega naslednika stranke. Če tega ni, o tem odloči kongres stranke ob sprejetju sklepa o prenehanju delovanja stranke.

Če odločitev o ureditvi premoženjsko-pravnih razmerij na kongresu ni sprejeta, ureja premoženjskopravna razmerja svet stranke.

X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

90. člen

Določbe 43., 44., in 45. člena tega statuta se pričnejo uporabljati z dnem imenovanja statutarne komisije. Statutarna komisija mora biti imenovana najkasneje v sedmih mesecih po sprejemu tega statuta. Do imenovanja statutarne komisije opravlja njene naloge nadzorni odbor.

91. člen

Sestava lokalnih odborov se mora uskladiti z 20. členom najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi sprememb in dopolnitev statuta.

92. člen

Do ustanovitve pokrajin se pokrajinska organiziranost stranke določi s tem statutom. Po ustanovitvi pokrajin mora kongres na prvem rednem ali izrednem zasedanju pokrajinsko organiziranost ter statut uskladiti s pokrajinsko organiziranostjo na državni ravni.

93. člen

Vsem organom stranke začne z dnem kongresa iz prejšnjega odstavka tega člena teči enoletni mandat. Svet mora na svoji prvi seji začeti s postopki imenovanja članic in članov izvršnega odbora.

94. člen

Prvo sejo sveta stranke skliče koordinatorica oziroma koordinator sveta najkasneje štirinajst dni po izvolitvi.

95. člen

Na kongresu se s sprejetjem tega statuta sprejmejo tudi akti, navedeni pod 1. točke 29. člena tega statuta.

96. člen

Spremembe in dopolnitve tega statuta se sprejema po enakem postopku kot statut, če ni v njem drugače določeno. Formalne uskladitve statuta na zahtevo registrskega organa lahko sprejme svet in jih potrdi prvi naslednji kongres.

97. člen

Ta statut začne veljati z dnem, ko ga sprejme kongres stranke.

Ljubljana, 4. 4. 2015

Podpis:
Luka Mesec, l.r.
koordinator sveta IDS

Na podlagi Zakona o političnih strankah (Ur.l. RS št. 100/2005) je kongres stranke Iniciativa za demokratični socializem (IDS) 28.2.2017 v Ljubljani sprejel

STATUT STRANKE INICIATIVA ZA DEMOKRATIČNI SOCIALIZEM (IDS)

Preambula

Organiziramo se z namenom doseganja demokratičnega socializma: družbe, v kateri lahko vsak enakovredno soodloča o svoji prihodnosti in ki uresničuje vrednote bratstva, solidarnosti, svobode in enakosti. Tega boja ne omejujemo na politični sistem, temveč ga razširjamo na vse sfere družbenega življenja: od vodenja podjetij in organizacij do koordinacije družbenih sistemov, od razpolaganja z družbenimi in naravnimi viri do upravljanja državnih zadev.

Pri tem se zavedamo, da je razredni boj temeljno gonilo razvoja razrednih družb. Sprememb, za katere si prizadevamo, ni mogoče uresničiti s politiko razrednega kompromisa in reformami kapitalizma, temveč le z organiziranjem sil delavskega razreda – vseh nas, ki moramo za preživetje prodajati svojo delovno silo – za izgradnjo novega družbenopolitičnega sistema. Zaradi tega ne opuščamo prizadevanj za izboljšanje življenjskih razmer delavnih množic v sklopu kapitalizma, vendar to počnemo z namenom izgradnje institucionalnih pogojev za spremembo razmerja razrednih sil.

Hkrati se zavedamo, da v kapitalizmu obstajajo številne oblike izkoriščanja in podrejanja, ki jih ni mogoče preprosto zvesti na razredni boj delavskega razreda in kapitala, kot so diskriminacija na podlagi rase, spola, spolne usmerjenosti, nacionalne oziroma etnične pripadnosti in hendikepa. Zavezani smo boju proti vsem oblikam izkoriščanja in podrejanja v družbi, saj boja zoper diskriminacijo na podlagi rase, spola, spolne usmerjenosti, nacionalne oziroma etnične pripadnosti in hendikepa ne razumemo kot sekundarnih in podrejenih razrednemu boju, temveč prav tako bistvenih za uresničevanje demokratičnega socializma.

Razslojenost kapitalističnih družb se ne izraža zgolj v okviru nacionalnih držav, temveč prav tako bistveno med njimi. Zato si z mednarodnim povezovanjem prizadevamo za sistemske spremembe na globalni ravni, zavezani pa smo internacionalizmu in protiimperializmu.

Demokratičnega socializma ni mogoče doseči zgolj s spremembami zakonodaje, temveč ta zahteva široko, vključujoče in demokratično družbeno gibanje, ki bo že v boju zoper kapitalizem izgradilo strukture in oblike organiziranja, ki praktično uresničujejo načela demokratičnega socializma. V ta namen se zavzemamo, da bi v boj za socialistično družbo povezali vse progresivne in izkoriščane elemente družbe. Za dosego tega cilja smo zavezani sodelovanju z vsemi progresivnimi družbenimi silami in organiziranju po načelih neposredne demokracije.

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Članice in člani se združujemo v stranko, da bi v njej in skozi njo izkoristili ustavno pravico do svobodnega združevanja in pravico do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev ter uresničili svoje politične cilje, sprejete v programu stranke.

2. člen

Polno ime stranke je Iniciativa za demokratični socializem, kratica stranke je IDS. Znak stranke je zvezda s petimi kraki v dveh odtenkih rdeče barve (svetlo rdeča: c: 6, m: 89, y: 100, k: 1; temno rdeča: c: 27, m: 91, y: 100, k: 33), znotraj zvezde sta dve sklenjeni roki, na desni strani je ime stranke Iniciativa za demokratični socializem v črni barvi in pisavi Futura TEE Bol con.

3. člen

Sedež stranke je v Ljubljani.

4. člen

Stranko navzven predstavlja in zastopa koordinatorica ali koordinator sveta stranke. V njeni ali njegovi odsotnosti stranko predstavlja generalni sekretar oziroma generalna sekretarka.

Koordinatorica oziroma koordinator sveta stranko zastopa v pravnem prometu ter vodi in odgovarja za materialno in finančno poslovanje stranke.

5. člen

Stranka sodeluje s sorodnimi strankami in organizacijami v mednarodnem okolju.

Sodelovanje lahko poteka samo na osnovi sorodnih programskih izhodišč in političnih ciljev. O sodelovanju stranke z drugimi strankami in organizacijami vselej odloča kongres stranke.

II. ČLANSTVO V STRANKI

6. člen

Članica ali član stranke lahko v skladu z zakonom postane vsaka državljanka oziroma državljan Republike Slovenije, ki izpolni ter podpiše pristopno izjavo, s katero sprejme statut in program stranke. Članica oziroma član stranke je lahko tudi državljanka oziroma državljan druge države, ki ji oziroma mu je v Republiki Sloveniji priznana volilna pravica. Članica oziroma član stranke lahko postane tudi oseba, ki je dopolnila 15 let starosti in ki pristopni izjavi predloži pisno privolitev svoje zakonite zastopnice oziroma zastopnika.

Pristopno izjavo lahko članica oziroma član podpiše tudi z elektronskim podpisom v skladu z veljavnimi predpisi Republike Slovenije.

Članice in člani stranke so hkrati članice in člani lokalnega odbora, kjer imajo stalno prebivališče, razen če sami izrazijo, da želijo biti članice oziroma člani lokalnega odbora, kjer imajo prijavljeno začasno prebivališče.

7. člen

Članstvo v stranki nastopi z vpisom v register članstva, ki se vodi na sedežu stranke. Po vpisu v register članstva članica oziroma član stranke prejme člansko izkaznico. Stranka osebne podatke članic in članov uporablja za namen evidence članstva in za zagotavljanje članskih pravic. Stranka s temi podatki ravna v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in v skladu s svojimi akti.

Generalni sekretariat (zanj kadrovska komisija) stranke lahko v tridesetih dneh po prejemu pristopne izjave zavrne vpis v seznam članic in članov, če dotedanje delo, javno nastopanje ali drugo javno ravnanje podpisnice oziroma podpisnika pristopne izjave očitno nasprotuje ciljem in programskim prizadevanjem stranke. Na odločitev generalnega sekretariata je možna pritožba, ki jo obravnava svet stranke na prvi redni seji. Odločitev sveta stranke je dokončna.

8. člen

Članica ali član stranke ne more biti hkrati članica oziroma član druge politične stranke, registrirane v Sloveniji. V kolikor se to naknadno ugotovi, se izvede izključitev na način, kot je določen v 12. členu tega statuta.

Častna članica oziroma častni član

9. člen

Oseba, ki ji ni priznana volilna pravica v Republiki Sloveniji, ne more postati članica ali član stranke, lahko pa postane častna članica oziroma član stranke.

Častne članice in častni člani stranke lahko sodelujejo pri uresničevanju in sooblikovanju politike stranke, imajo pravico biti obveščeni o delu stranke in od organov stranke dobiti odgovore na zastavljena vprašanja. Častne članice in člani nimajo pravice biti voljeni v organe stranke in nimajo glasovalne pravice pri odločanju na organih stranke.

Register častnih članic in članov vodi stranka z namenom zagotavljanja njihovih pravic, njihove obveščenosti o strankinih dejavnostih ter njihove vključenosti v dejavnosti stranke.

Stranka s temi podatki ravna v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in v skladu s svojimi akti.

Simpatizerka oziroma simpatizer

10. člen

Vsaka prebivalka in vsak prebivalec Republike Slovenije lahko postane simpatizerka oziroma simpatizer stranke.

Simpatizerka oziroma simpatizer stranke lahko sodeluje pri uresničevanju in sooblikovanju politike stranke, ima pravico biti obveščen/-a o delu stranke in od organov stranke dobiti odgovore na zastavljena vprašanja. Simpatizerke in simpatizerji nimajo pravice biti voljeni v organe stranke in nimajo glasovalne pravice pri odločanju na organih stranke.

Register simpatizerk in simpatizerjev vodi stranka z namenom zagotavljanja njihovih pravic, njihove obveščenosti o strankinih dejavnostih ter njihove vključenosti v dejavnosti stranke. Stranka s temi podatki ravna v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in v skladu s svojimi akti.

Pravice in dolžnosti članice oziroma člana strank

11. člen

Članica oziroma član stranke ima pravico:

  • da soustvarja, sooblikuje in uresničuje politiko stranke;

  • da je obveščena oziroma obveščen o delu stranke, dejavnostih strankinih organov in strankinih poslank in poslancev ter drugih strankinih javnih funkcionarjev;

  • da voli in je voljena oziroma voljen v organe stranke ali na drugačne načine sodeluje v organih stranke;

  • da kandidira in predlaga kandidatke in kandidate za uvrstitev na kandidatne liste stranke za javne funkcije;

  • da daje pobude in predloge ter postavlja vprašanja organom stranke, poslankam in poslancem, svetnicam in svetnikom v občinskih svetih ter se z mnenji in stališči opredeljuje do tistih vprašanj, ki niso izrecno opredeljena v programu stranke;

  • da zagotavlja in uživa strankino solidarnost.

Članica oziroma član stranke ima dolžnost:

  • da se ravna po statutu in programu stranke;

  • da v svojem javnem delovanju uveljavlja temeljne strankine usmeritve in s tem krepi njen ugled;

  • da aktivno sodeluje v organih, v katere je bila izvoljena ali imenovana oziroma je bil izvoljen ali imenovan, ter uresničuje sklepe organov stranke;

  • da zagotavlja enotnost stranke in se vzdrži dejanj, ki bi lahko imela škodljive posledice za stranko;

  • da se udejstvuje v progresivnih družbenih bojih, deluje za širšo enotnost delavcev in vseh ljudi, ob spoštovanju njihove avtonomije prispeva k razvoju sindikatov, združenj in drugih demokratičnih gibanj in demokratičnih organizacij;

  • da redno plačuje članarino.

Prenehanje članstva v stranki

12. člen

Članstvo v stranki preneha s smrtjo, izstopom, izbrisom ali z izključitvijo. S prenehanjem članstva skrbnica oziroma skrbnik registra članstva članico oziroma člana izbriše iz registra članstva.

Izbris iz članstva je možen izključno zaradi neplačevanja članarine. Članico oziroma člana stranke, ki skladno s pravilnikom o članarini več kot eno leto ni plačala oziroma plačal članarine in te članske dolžnosti ne izvrši tudi v roku šest mesecev po pozivu generalnega sekretariata stranke, svet stranke po predhodnem posvetovanju z lokalnim odborom z ugotovitvenim sklepom izbriše iz članstva. Članico oziroma člana, ki ne plača članarine, se prestavi v register simpatizerk in simpatizerjev.

Članico oziroma člana stranke se lahko izključi iz stranke:

  • če krši statut ali ravna v nasprotju s temeljnimi programskimi in političnimi usmeritvami stranke;

  • če postane članica oziroma član druge stranke, registrirane v Republiki Sloveniji, ali če kandidira na listi druge stranke, registrirane v Republiki Sloveniji;

  • če je pravnomočno obsojena oziroma obsojen za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti in za katero je predvidena kazen zapora daljša od dveh let;

  • če si neupravičeno prilasti lastnino stranke ali njenih članic oziroma članov ali če namerno povzroči ugotovljivo škodo stranki ali njenim članom;

  • če kljub opozorilom pristojnih organov deluje proti politiki stranke.

Obrazložen pisni predlog za izključitev lahko poda vsaka članica oziroma član stranke ali vsak organ stranke. O predlogu odloča disciplinska komisija. Način ustanovitve in sestavo disciplinske komisije opredeljuje ta statut.

Zoper odločitev disciplinske komisije je možna pritožba članice ali člana v postopku na svet stranke. Pritožbo na odločitev disciplinske komisije obravnava svet na prvi redni seji. Pritožba zadrži sklep. Odločitev sveta stranke je dokončna.

Kongres stranke sprejme poslovnik disciplinske komisije, s katerim podrobneje opredeli delo disciplinske komisije ter postopke izključitve članice oziroma člana stranke.

Članarina

13. člen

Višino in načine plačevanja članarine določa pravilnik, ki ga sprejme Svet stranke po obvezni predhodni obravnavi v lokalnih odborih.

Članica oziroma član stranke je zaradi težkih materialnih ali drugih okoliščin lahko oproščen plačila članarine ali mu je določeno plačilo nižjega zneska članarine v skladu s Pravilnikom o članarini.

Funkcije

14. člen

Članica oziroma član stranke, izvoljena oziroma izvoljen v organe stranke, je odgovorna oziroma odgovoren članicam in članom, ki so jo oziroma ga izvolili. Izvoljene in imenovane članice oziroma člani stranke so se dolžni udeleževati vseh dejavnosti stranke.

Vsi organi stranke ter vse funkcionarke in funkcionarji, imenovani ali voljeni na predlog stranke in opredeljeni kot funkcionarke oziroma funkcionarji v Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, delujejo v skladu z načeli integritete in skladno z etičnimi normami in veljavnim pravom.

III. ORGANIZIRANOST

15. člen

Stranka je organizirana na lokalnem, pokrajinskem in državnem nivoju.

16. člen

Organe stranke lahko sestavljajo samo člani stranke, razen če ta statut določa drugače.

Javnost delovanja organov stranke in zapisniki

17. člen

Vsi organi stranke delujejo na sejah, na katere ima dostop vsaka članica oziroma vsak član stranke, razen če ta statut določa drugače ali če organ odloči, da je seja zaprta. O pritožbi na zaprtje seje odloča nadzorni odbor stranke. Na sejah organov stranke je ob soglasju organa možna tudi udeležba nečlanic in nečlanov stranke, kot določa ta statut ali pravilniki o delovanju organov.

Na vsaki seji organa stranke se mora voditi zapisnik, iz katerega morajo biti jasno razvidni kraj in čas trajanja seje, prisotnost udeležencev in dnevni red seje ter jasno označeni sklepi seje. Seja posameznega organa stranke se lahko tudi snema, če tako odločijo članice in člani organa. Zapisnike in posnetke hrani generalni sekretariat stranke. Zapisniki in posnetki morajo biti dostopni vsem članicam oziroma članom stranke, razen če ta statut določa drugače. Dostop do zapisnika ali posnetka se lahko omeji, če se jasno izkažeta potreba in razlog za zaupnost ter če se navede rok, do katerega bo dokument zaupen. Zaupnost zapisnika ali posnetka določi organ, na seji katerega je zapisnik oziroma posnetek nastal. O pritožbi na zaupnost zapisnika oziroma posnetka odloča nadzorni odbor stranke po postopku, ki je opredeljen v tem statutu in pravilniku o delu nadzornega odbora. Članicam in članom stranke mora biti na zahtevo za vpogled dostopna tudi druga korespondenca med članicami in člani organa, ki je namenjena opravljanju dela organov stranke.

Regionalna in lokalna organiziranost stranke

Lokalni odbor (LO)

18. člen

Na lokalni ravni je stranka organizirana v lokalne odbore. Vsaka članica in vsak član stranke je članica oziroma član enega lokalnega odbora (kot določa 3. odstavek 6. člena tega statuta). Članice in člani lokalnega odbora morajo biti redno prisotni v lokalnem okolju. Lokalni odbori stranke delujejo samostojno v okviru statuta, programa in programskih dokumentov stranke ter usmeritev in sklepov kongresa ter sveta stranke.

Lokalni odbor stranke lahko uporablja tudi dodatek k imenu stranke, iz katerega je razvidno, da gre za lokalno organizacijsko enoto stranke. Dodatek k imenu potrdi svet stranke.

Ustanovitev lokalnega odbora

19. člen

Lokalni odbor lahko ustanovi najmanj 10 (deset) članic in članov stranke.

Lokalni odbor mora pred ustanovitvijo pripraviti analizo lokalnega okolja (družbeno, demografsko in politično situacijo lokalnega okolja, partnerske in sorodne organizacije ipd.), kot določajo navodila regijske skupine. Ustreznost analize presoja regijska skupina, potrdi pa svet stranke.

Postopek ustanovitve lokalnega odbora:

  • najmanj pet članic oziroma članov lokalnega odbora poda predlog za ustanovitev lokalnega odbora na regijsko skupino;

  • regijska skupina mora na prvem sestanku pregledati ustreznost ustanovitve in mora najkasneje na naslednjem rednem sestanku sprejeti mnenje o primernosti ustanovitve lokalnega odbora ter predlog podati na svet stranke (pri ustreznosti se upošteva tudi družbeno-geografsko smiselnost ustanovitve lokalnega odbora);

  • svet stranke mora na prvi seji obravnavati mnenje regijske skupine ter najkasneje na naslednji redni seji potrditi (ali zavrniti) ustanovitev lokalnega odbora. Na odločitev sveta je možna pritožba na nadzorni odbor.

20. člen

Dva ali več lokalnih odborov se lahko združi. Pred združitvijo morajo o nameri obvestiti Svet stranke.

Lokalni odbor se lahko razdruži v več lokalnih odborov. Pred razdružitvijo morajo o nameri obvestiti Svet stranke.

Lokalni odbor se lahko razpusti v primeru, da ne izpolnjuje več pogojev iz prvega odstavka 19. člena. Lokalni odbor razpusti Svet stranke.

Za združitev ali razdružitev lokalnega odbora se smiselno uporabljajo določbe 19. člena tega statuta.

Organiziranost lokalnega odbora

21. člen

Lokalni odbor se sestaja na rednih mesečnih skupščinah, kjer imajo pravico sodelovati vse članice in člani lokalnega odbora. Na skupščinah so lahko na predlog članic in članov udeleženi tudi simpatizerke in simpatizerji, častne članice in člani, članice in člani drugih lokalnih odborov in organov stranke ter drugo zainteresirano prebivalstvo Republike Slovenije. Na skupščini lokalnega odbora imajo odločevalsko pravico le članice in člani lokalnega odbora. Odločanje na skupščinah poteka po načelih odločanja v stranki, kakor jih določa ta statut in drugi akti stranke.

Organi lokalnega odbora so skupščina, koordinatorica oziroma koordinator, sekretarka oziroma sekretar ter delegatka oziroma delegat. Koordinatorica oziroma koordinator lokalnega odbora je članica oziroma član regijske skupine. Za volitve koordinatorice oziroma koordinatorja, sekretarke oziroma sekretarja in delegatke oziroma delegata lokalnega odbora se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo volitve in imenovanja funkcij v stranki.

Redne skupščine skliče koordinatorica oziroma koordinator lokalnega odbora vsaj enkrat na mesec. Izredno skupščino lahko skliče ena tretjina članic in članov lokalnega odbora, oziroma 20 članic in članov v primeru ko število članov preseže 60.

Skupščina lahko za izvedbo določenih nalog ustanovi delovne skupine.

Naloge in pristojnosti lokalnega odbora

22. člen

Pristojnosti lokalnega odbora so:

  • izbira koordinatorice oziroma koordinatorja ter sekretarke in sekretarja lokalnega odbora;

  • izbira delegatke oziroma delegata lokalnega odbora v pokrajinskem odboru;

  • priprava lokalnih aktivnosti.

Naloge lokalnega odbora so:

  • sklicevanje rednih skupščin;

  • priprava svojih predlogov ter obravnava predlogov Sveta ali drugih organov stranke;

  • priprava analiz lokalnega okolja;

  • priprava (letnega) načrta delovanja lokalnega odbora v lokalnem okolju in njegovo izvajanje;

  • redno poročanje regijski skupini, svetu in kongresu stranke; iskanje novih članic in članov in kadrovsko širjenje;

  • redno obveščanje lokalnega okolja o načrtovanih aktivnostih;

  • vzpostavljanje sodelovanja z lokalnimi enotami partnerskih organizacij.

Sedež lokalnega odbora mora postopno postati središče političnega delovanja, kulture in solidarnosti za vse prebivalke in prebivalce skupnosti. Znotraj lokalnega odbora so članice in člani organizirane v delovnih skupinah, da bi znotraj svojega delovnega oziroma študijskega mesta ali prebivališča razvili dejavnosti in ukrepe, dogovorjene in koordinirane s strani organov lokalnega odbora in ostalih organov stranke.

Pokrajinski odbor (PO)

23. člen

Pokrajinski odbor je organ stranke na pokrajinski ravni. Pokrajinski odbor je pristojen za usklajevanje med lokalnimi odbori v določeni pokrajini. Članice in člani pokrajinskega odbora so delegatke oziroma delegati lokalnih odborov določene pokrajine.

Pokrajinska organiziranost stranke je razdeljena na 15 (petnajst) pokrajin: pomurska, osrednještajerska, vzhodnoštajerska, koroška, savinjsko-šaleška, celjska, posavska, vzhodnodolenjska, zahodnodolenjska, osrednjeslovenska, Ljubljana z okolico, notranjsko-kraška, obalno-kraška, goriška, gorenjska. Natančno razmejitev pokrajin na predlog regijske skupine sprejme svet stranke.

Pokrajinski odbor se mora vzpostaviti, ko sta v eni pokrajini ustanovljena najmanj dva lokalna odbora. Dokler je v eni pokrajini ustanovljen samo en LO, ima le ta pravico do delegata v svetu.

Seje pokrajinskega odbora

24. člen

Pokrajinski odbor zaseda na rednih sejah najmanj enkrat na mesec, na katerih imajo odločevalske pravice delegatke oziroma delegati lokalnih odborov iz pokrajine. Na seji imajo pravico sodelovati tudi vse članice in člani stranke iz pokrajine. Na predlog članic in članov stranke in ob potrditvi pokrajinskega odbora lahko na seji sodelujejo tudi simpatizerke oziroma simpatizerji, častne članice in častni člani, članice in člani drugih lokalnih odborov in organov stranke ter drugo zainteresirano prebivalstvo.

Odločanje na seji pokrajinskega odbora poteka po načelu iskanja konsenzualnih odločitev. V primeru glasovanja se glasuje po načelu dvojne večine tako, da je določena odločitev sprejeta, če zanjo glasuje večina članov pokrajine in hkrati večine lokalnih odborov. Večina članov pokrajine se določi tako, da se glas delegata lokalnega odbora uteži z ustreznim koeficientom glede na število članov lokalnega odbora. Načine za izračunavanje teže glasu delegata LO določa pravilnik, ki ga na predlog regijske skupine sprejme svet stranke.

Seje pokrajinskega odbora vodi in sklicuje delegat pokrajinskega odbora v svetu stranke. Za sklice rednih, izrednih in dopisnih sej se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki opredeljujejo sklic sej organov stranke.

Naloge pokrajinskega odbora

25. člen

Pokrajinski odbor ima naloge:

  • da koordinira sodelovanje med lokalnimi odbori določene pokrajine;

  • da oblikuje skupna stališča in rešitve lokalnih odborov določene pokrajine;

  • da pripravlja svoje predloge in opredeljevanje do predlogov drugih organov stranke;

  • da delegira delegatko oziroma delegata v svet stranke.

Delegatko oziroma in delegata pokrajinskega odbora v svet stranke (ko nastopi situacija iz 2. odstavka 32. člena) se izbira po načelu dvojne večine, in sicer, tako da kandidat izvoljen na volitvah z večino glasov članov stranke iz pokrajine in potrjen na glasovanju delegatov z večino glasov lokalnih odborov. Delegatu lahko predčasno preneha mandat takoj, ko umanjka ena izmed zahtevanih večin.

Organiziranost stranke na državni ravni

26. člen

Organi stranke na državni ravni so:

  • Kongres

  • Svet

  • Izvršni odbor

  • Nadzorni odbor

  • Statutarna komisija

  • Disciplinska komisija

  • Volilna komisija

  • Generalni sekretariat

  • Stalne in projektne delovne skupine

Kongres stranke

27. člen

Kongres je vrhovno odločevalsko telo stranke. Kongres sestavljajo vse članice in vsi člani stranke. Na kongresu lahko sodelujejo tudi častne članice in častni člani, simpatizerke in simpatizerji, delegatke in delegati partnerskih organizacij ali sorodnih mednarodnih strank. Na kongresu je lahko ob soglasju članstva prisotno tudi drugo zainteresirano prebivalstvo Republike Slovenije. Odločevalske pravice na kongresu imajo le članice in člani stranke.

28. člen

Redni kongres se skliče enkrat na leto, najkasneje v roku 13 mesecev od zadnjega kongresa. Redni kongres skliče koordinatorica oziroma koordinator sveta stranke. Na kongres morajo biti najmanj 14 dni pred zasedanjem pisno vabljeni vsi člani in članice stranke.

Izredni kongres skliče koordinatorica oziroma koordinator sveta stranke na zahtevo ene četrtine članstva oziroma najmanj 100 članic in članov stranke ali na zahtevo ene polovice članic in članov sveta stranke. Izredni kongres lahko zahteva tudi nadzorni odbor stranke za namene odpoklica funkcionarke oziroma funkcionarja ali odprave drugih ugotovljenih nepravilnosti. Izredni kongres mora koordinatorica oziroma koordinator sveta sklicati tudi v primeru, da svojo funkcijo zaradi kateregakoli razloga preneha opravljati ena tretjina na kongresu izvoljenih članic ali članov sveta ali ena polovica članic ali članov izvršnega odbora stranke.

Zahteva za sklic mora biti na svet stranke podana pisno, predlagateljice in predlagatelji pa se morajo pod zahtevo podpisati in navesti razloge za zahtevo sklica. V tem primeru mora koordinatorica oziroma koordinator sveta stranke kongres sklicati najkasneje v 30 dneh od prejema pisne izjave.

Delovanje kongresa določa Poslovnik kongresa, vodi pa ga delovno predsedstvo kongresa. Na kongresu velja način odločanja, opredeljen v tem statutu in poslovniku kongresa. Volitve funkcij potekajo po poslovniku volilne komisije in jih vodi in nadzira volilna komisija.

Kongres lahko poteka tudi dopisno. Izvedbo dopisnega kongresa opredeljuje poslovnik volilne komisije.

Naloge in pristojnosti kongresa

29. člen

Kongres stranke:

1. Obravnava in sprejema temeljne akte:

  • Statut

  • Poslovnik kongresa stranke;

  • Poslovnik sveta stranke;

  • Poslovnik nadzornega odbora stranke;

  • Poslovnik statutarne komisije;

  • Poslovnik disciplinske komisije stranke;

  • Pravilnik volilne komisije in kandidiranja na funkcije.

2. Odloča o ukinitvi stranke, spojitvi z drugimi strankami, pripojitvi k drugi stranki ali razdružitvi stranke in nasledstvu stranke.

3. Obravnava in sprejema programske dokumente:

  • programske dokumente;

  • določanje programskih prioritet.

4. Voli in odloča o odpoklicu:

  • članice oziroma člane sveta stranke (razen delegatov pokrajinskih odborov);

  • članice oziroma člane nadzornega odbora;

  • članice in člane statutarne komisije

  • članice oziroma člane disciplinske komisije;

  • članice oziroma člane volilne komisije.

5. Obravnava in sprejema strateške odločitve:

  • sprejema strateško usmeritev stranke in delovanje strankinih organov;

  • določanje partnerskih organizacij;

  • odloča o udeležbi na volitvah za javne funkcije;

  • odloča o mednarodnem sodelovanju.

6. Sprejema letno poročilo sveta stranke za preteklo leto. Sprejema poročilo nadzornega odbora stranke za pretekli mandat. Sprejema finančni načrt in zaključni račun stranke.

Svet stranke

30. člen

Svet stranke je odločevalsko telo med kongresi. Svet je zavezan odločitvam in usmeritvam Kongresa. Svet določa politiko stranke in posamezne dejavnosti stranke. Svet odloča o vsem, razen o zadevah, ki so po tem statutu v eksplicitni pristojnosti kongresa.

Svet mora v postopke odločanja vključevati najširše članstvo stranke. To dosega z delegatsko sestavo ter s postopki odločanja, ki morajo vključevati vse članstvo. Svet je dolžan pred sprejemom posameznih odločitev opraviti predstavitev predlogov med članstvom (po lokalnih odborih in preko sredstev notranje komunikacije) ter upoštevati pripombe in predloge članstva. Po sprejemu posamezne odločitve sveta ima ena desetina članstva stranke možnost veta na posamezno odločitev. Ob vetu mora svet o zadevi ponovno odločiti. Veto je na posamezno odločitev možno vložiti samo enkrat. Če Svet potrdi odločitev, na katero je bil vložen veto, se šteje, da je odločitev sprejeta.

Na zahtevo 20 (dvajset) članov stranke mora svet njihov predlog uvrstiti na dnevni red seje in o njem razpravljati.

Na pobudo ene četrtine članstva ali najmanj 100 članov mora svet stranke sprožiti notranji referendum o predlogu.

31. člen

Svet se sestaja na rednih sejah najmanj enkrat na mesec. Redno sejo sveta skliče koordinatorica oziroma koordinator sveta.

Sklic izredne seje sveta lahko na pobudo katerekoli članice oziroma člana ali skupine članic in članov zahteva ena tretjina članstva sveta.

Svet deluje tudi dopisno, prek elektronske korespondence in drugih IT-orodij.

Na svetu odločajo članice in člani sveta, kot to opredeljuje 32. člen statuta. Odločitve na svetu se sprejemajo po načelih odločanja v stranki, ki so opredeljena v tem statutu. Svet teži h konsenzualnemu odločanju, glasuje v skrajnih primerih, kot to določajo določbe tega statuta.

Na sejah sveta lahko sodelujejo tudi druge članice in drugi člani stranke, članice in člani drugih organov ali delovnih skupin stranke. Na sejah sveta stranke lahko ob soglasju sveta sodelujejo tudi simpatizerke in simpatizerji, častne članice in častni člani, sodelavke in sodelavci ter delegatke in delegati partnerskih organizacij.

Sestava sveta stranke

32. člen

Svet stranke sestavljajo:

  • delegatke in delegati pokrajinskih odborov;

  • predstavnice oziroma predstavniki, ki so neposredno voljeni na kongresu;

  • poslanke in poslanci v Državnem zboru, poslanke in poslanci v Evropskem parlamentu ter članice in člani vlade RS.

Delegatke in delegati pokrajinskih odborov so zastopani po ključu enakovredne zastopanosti pokrajin. Vsaka pokrajina ima pravico do ene delegatke oziroma delegata v svetu. Dokler v eni pokrajini nista ustanovljena dva lokalna odbora ima pravico do delegata v svetu lokalni odbor, ki je edini ustanovljen v pokrajini.

Število voljenih predstavnic in predstavnikov na kongresu je 20 (dvajset).

Poslanke in poslanci Državnega zbora, poslanke in poslanci v Evropskem parlamentu ter članice in člani vlade Republike Slovenije nimajo odločevalske pravice v svetu stranke, v kolikor niso vanj izvoljeni ali delegirani po drugem ali tretjem odstavku tega člena.

33. člen

Svet stranke ima pristojnosti, da:

  • usmerja politiko stranke v skladu z zastavljeno strategijo na kongresu;

  • odloča o posameznih projektih stranke v skladu z zastavljeno strategijo kongresa (razen za odločitve, ki so po tem statutu v izključni pristojnosti kongresa);

  • med izvoljenimi predstavniki kongresa izvoli 7 (sedem) koordinatoric oziroma koordinatorjev za stalne koordinatorske funkcije in mesta v izvršnem odboru stranke, ter potrjuje predstavnico oziroma predstavnika poslanske skupine v izvršnem odboru;

  • usmerja delo izvršnega odbora in stalnih delovnih skupin ter ustanavlja projektne delovne skupine;

  • potrjuje ustanovitev lokalnega odbora v skladu s pravili za ustanovitev lokalnega odbora, (enako za ustanovitev pokrajinskega odbora);

  • odloča o pritožbah na odločitve kadrovske komisije, disciplinske komisije in nadzornega odbora;

  • ustanovi in imenuje volilni štab;

  • odloča o kandidatnih listah stranke za volitve na funkcije na državnem in evropskem nivoju;

  • imenuje delegatke oziroma delegate stranke za kongrese in druge oblike srečanj

  • mednarodnih organizacij, katerih polnopravna članica je stranka ali na katere je kot gostja povabljena;

  • na predlog nadzornega odbora ali regijske skupine skliče izredno skupščino lokalnega odbora in izredno skupščino pokrajinskega odbora;

  • na soglasni predlog nadzornega odbora z dvotretjinsko večino članic in članov sveta razreši koordinatorico oziroma koordinatorja ali sekretarko oziroma sekretarja lokalnega odbora ali pokrajinskega odbora;

  • sprejema spremembe statuta, ki so potrebne zaradi uskladitve z veljavno zakonodajo, če take spremembe ne posegajo bistveno v vsebino statuta; te spremembe mora na svojem prvem rednem ali izrednem zasedanju potrditi kongres;

  • izvršuje druga pooblastila, določena s tem statutom in sklepi kongresa.

Svet stranke ima naloge, da:

  • oblikuje strankino politiko;

  • pripravi predloge o strankinih dejavnostih;

  • pred sprejemom odločitev svoje predloge predstavi članstvu (npr. prek delegatk in delegatov) v lokalnem okolju ter članstvo v čim večji meri vključi v pripravo predlogov;

  • upošteva pripombe članstva;

  • aktivno sodeluje z IO in delovnimi skupinami pri izvrševanju strankine politike in dejavnosti.

34. člen

Vsaka članica oziroma vsak član sveta stranke mora postati članica oziroma član ene od stalnih ali projektnih delovnih skupin in mora v njej redno in vestno sodelovati.

Izvršni odbor stranke (IO)

35. člen

Izvršni odbor je izvršilno telo stranke. V svojem delovanju je izvršni odbor zavezan odločitvam in usmeritvam sveta in kongresa.

Članice in člane izvršnega odbora z javnim glasovanjem imenuje svet stranke. Pravico kandidirati na funkcijo članice ali člana izvršnega odbora imajo samo izvoljene predstavnice ali predstavniki kongresa v svetu stranke.

36. člen

Izvršni odbor sestavljajo:

  • koordinatorica oziroma koordinator sveta stranke;

  • koordinatorica oziroma koordinator za mednarodno sodelovanje;

  • koordinatorica oziroma koordinator za sodelovanje s sorodnimi organizacijami in delavstvom;

  • koordinatorica oziroma koordinator programske skupine;

  • koordinatorica oziroma koordinator regijske skupine;

  • koordinatorica oziroma koordinator komunikacijske skupine;

  • generalna sekretarka oziroma generalni sekretar.

  • predstavnica oziroma predstavnik poslanske skupine, ki ga izbere poslanska skupine in potrdi svet stranke.

37. člen

Izvršni odbor se sestaja na sejah najmanj dvakrat na mesec. Če je to potrebno, se lahko izvršni odbor sestaja tudi pogosteje. Na sejah izvršnega odbora lahko sodelujejo tudi druge članice in člani stranke ali članice in člani drugih organov stranke. Na sejah izvršnega odbora lahko ob soglasju članic in članov izvršnega odbora sodelujejo tudi simpatizerke in simpatizerji, častne članice in člani ali delegatke in delegati partnerskih organizacij. Odločevalsko pravico v izvršnem odboru imajo samo članice in člani izvršnega odbora.

Izvršni odbor lahko deluje tudi dopisno, prek elektronske pošte ali drugih IT-orodij.

Izvršni odbor se odloča po načelih odločanja, ki jih opredeljuje ta statut.

Pri svojem delu se izvršni odbor naslanja na delo stalnih in projektnih delovnih skupin.

38. člen

Izvršni odbor ima naloge, da:

  • izvršuje sklepe kongresa in sveta stranke;

  • skrbi za operativno izvedbo in organizacijo aktivnosti stranke;

  • skrbi za koordinacijo med organi stranke;

  • koordinira delo delovnih skupin;

  • skrbi za komunikacijo s partnerskimi organizacijami;

  • skrbi za mednarodno sodelovanje;

  • skrbi za sprotno obveščanje članstva;

  • pripravlja potrebna gradiva za svet in kongres stranke.

Nadzorni odbor

39. člen

Nadzorni odbor ima 5 (pet) članic oziroma članov, ki jih izvoli kongres. Članice in člani nadzornega odbora med seboj izvolijo koordinatorico oziroma koordinatorja nadzornega odbora.

Članstvo v nadzornem odboru ni združljivo s članstvom v drugih organih stranke, razen v kongresu in lokalnem odboru.

Nadzorni odbor deluje po Poslovniku nadzornega odbora, ki ga sprejme kongres stranke. Pri svojem delu nadzorni odbor uporablja ta statut, druge akte stranke in ustrezno zakonodajo.

40. člen

Nadzorni odbor ima naslednje naloge in pristojnosti:

  • da nadzoruje finančno in materialno poslovanje stranke;

  • da nadzoruje delovanje vseh organov stranke;

  • predlaga disciplinske postopke proti kršiteljem;

  • odločanje o notranjih sporih med organi;

  • soglasno lahko predlaga svetu stranke razrešitev koordinatorice oziroma koordinatorja ali sekretarke oziroma sekretarja lokalnega odbora;

  • izvršuje druga pooblastila, določena s tem statutom.

41. člen

Nadzorni odbor mora o izvedbi nadzora pripraviti predlog poročila, ki ga mora posredovati nadzorovanemu organu. Nadzorovani organ lahko poda svoje pripombe in odgovore na poročilo. Nadzorni odbor na podlagi odgovora pripravi končno poročilo o nadzoru, ki ga obravnava svet stranke. Podrobnejši potek določa poslovnik nadzornega odbora.

42. člen

Nadzorni odbor pripravi poročilo o svojem delu v preteklem mandatu in ga posreduje Kongresu stranke najkasneje trideset dni pred kongresom.

Statutarna komisija

43. člen

Statutarna komisija ima 5 (pet) članic oziroma članov, ki jih izvoli kongres. Članice in člani statutarne komisije med seboj izvolijo koordinatorico oziroma koordinatorja statutarne komisije.

Članstvo v statutarni komisiji ni združljivo s članstvom v drugih organih stranke, razen v kongresu in lokalnem odboru.

Statutarna komisija deluje po poslovniku statutarne komisije, ki ga sprejme kongres stranke. Pri svojem delu statutarna komisija uporablja ta statut, druge akte stranke in ustrezno zakonodajo.

44. člen

Statutarna komisija ima naslednje naloge in pristojnosti:

  • da daje obvezne razlage tega statuta;

  • da ocenjuje skladnost aktov stranke s tem statutom;

  • sprejema mnenja in razlage o splošnih in drugih aktih stranke;

  • razveljavi tiste določbe aktov stranke, ki niso v skladu s statutom;

  • pripravlja predloge sprememb in dopolnitev Statuta in drugih aktov stranke;

  • predlaga disciplinske postopke proti kršiteljem;

  • izvršuje druga pooblastila, določena s tem statutom.

45. člen

Statutarna komisija pripravi poročilo o svojem delu v preteklem mandatu in ga posreduje članstvu stranke najkasneje trideset dni pred kongresom.

Disciplinska komisija

46. člen

Disciplinska komisija je organ stranke, ki odloča o kršitvah posamezne članice ali posameznega člana stranke. Disciplinska komisija je sestavljena iz 7 (sedmih) članic oziroma članov. Članice in člani disciplinske komisije med seboj izvolijo koordinatorico ali koordinatorja disciplinske komisije.

Članstvo v disciplinski komisiji ni združljivo s članstvom v drugih organih stranke, razen v kongresu in lokalnem odboru.

Seje in zapisniki disciplinske komisije ali disciplinskega razsodišča so tajne, razen če drugače odloči disciplinska komisija ali nadzorni odbor stranke. Disciplinska komisija in disciplinsko razsodišče delujeta po poslovniku disciplinske komisije, ki ga sprejme kongres stranke. Pri svojem delu disciplinska komisija uporablja tudi statut in druge akte stranke ter upošteva ustrezno zakonodajo.

47. člen

Disciplinska komisija ima naslednji nalogi oziroma pristojnosti:

  • da obravnava kršitve posameznih članic in članov;

  • da sprejme sankcije za kršiteljico in kršitelja.

48. člen

Disciplinski postopek lahko sproži vsaka članica oziroma član stranke. Zahteva za uvedbo disciplinskega postopka se poda na disciplinsko komisijo.

Zoper sklepe disciplinske komisije je mogoča pritožba na svet stranke. Pritožba zadrži izvršitev sklepa. Odločitev sveta stranke je dokončna. Rok za pritožbo zoper sklepe disciplinske komisije je osem dni od dneva prejema sklepa. Svet mora obravnavati pritožbo na prvi redni seji.

Volilna komisija

49. člen

Volilna komisija je organ stranke, ki opravlja vsa opravila, povezana z volitvami v organe stranke ter glasovanji članic in članov stranke, za katera je v tem statutu ali poslovniku volilne komisije določeno, da jih izvaja volilna komisija. Volilna komisija opravlja nalogo verifikacije udeleženk in udeležencev kongresa in poroča delovnemu predsedstvu o sklepčnosti kongresa.

Članice in člane volilne komisije izvoli kongres.

Delo volilne komisije opredeljujeta ta statut in poslovnik volilne komisije in kandidiranja na funkcije v stranki.

Generalni sekretariat in delovne skupine

50. člen

Delovne skupine so organi stranke, ki skrbijo za izvedbo posameznih nalog in izvrševanje posameznih odločitev stranke. Delovne skupine skrbijo tudi za pripravo posameznih gradiv, na podlagi katerih odločata svet in kongres stranke.

Delovanje delovnih skupin usmerja svet stranke. Naloge delovnih skupin določi svet stranke.

51. člen

Članstvo v delovnih skupinah je odprto za vse članice in člane stranke. Delovne skupine imajo določeno število stalnega članstva, glede na naloge, ki jih morajo opraviti. Stalno članstvo v skupinah se določi na kongresu in traja eno leto. Članica oziroma član stranke lahko postane stalna članica oziroma stalni član delovne skupine tudi med kongresi, če njeno oziroma njegovo članstvo v delovni skupini potrdi Svet stranke. Na sejah delovnih skupin imajo pravico sodelovati vse članice in vsi člani stranke. Delovne skupine imajo imenovane koordinatorje in nosilce stalnih nalog. Delovne skupine lahko pri svojem delu sodelujejo tudi s simpatizerkami in simpatizerji, častnimi članicami in člani ter zunanjimi sodelavkami in sodelavci.

52. člen

Delovne skupine se delijo na stalne in projektne.

Stalne delovne skupine so:

  • programska skupina;(PS)

  • komunikacijska skupina;(KS)

  • regijska skupina (RS);

  • skupina za sodelovanje s sorodnimi organizacijami in delavstvom;

  • skupina za mednarodno sodelovanje;

  • generalni sekretariat.

Generalni sekretariat (GS)

53. člen

Generalni sekretariat je stalna delovna skupina, ki skrbi za koordinacijo notranjega delovanja stranke ter njeno zakonito in transparentno finančno poslovanje.

Stalne funkcije generalnega sekretariata so:

  • blagajničarka oziroma blagajnik;

  • tajnica oziroma tajnik;

  • administratorka oziroma administrator.

Generalni sekretariat vodi register članic in članov, častnih članic in častnih članov ter simpatizerk in simpatizerjev. Generalni sekretariat ustanovi kadrovsko komisijo, ki lahko zavrne vpis kandidatke oziroma kandidata za članstvo v register članic in članov stranke. Kadrovska komisija je sestavljena iz najmanj 3 (treh) članic oziroma članov stranke, od katerih vsaj eno imenuje Regijska skupina, vsaj eno Svet stranke in vsaj eno generalni sekretariat. Kadrovska komisija deluje na podlagi Pravilnika kadrovske komisije, ki ga sprejme svet stranke.

Projektne delovne skupine

54. člen

Projektne delovne skupine za izvedbo posamezne naloge ustanovi svet in imenuje njeno koordinatorico ali koordinatorja. Projektno delovno skupino na pobudo 20 članic oziroma članov ali na lastno pobudo ustanovi svet stranke in imenuje njeno koordinatorico oziroma koordinatorja. Članstvo v projektni delovni skupini je odprto za vse članice in člane stranke. Na sejah delovne skupine imajo pravico sodelovati vse članice in vsi člani stranke, ob soglasju skupine pa tudi častne članice in člani, simpatizerke in simpatizerji ter zunanje sodelavke in sodelavci.

IV. POSEBNE OBLIKE ORGANIZIRANOSTI STRANKE

Poslanska skupina

55. člen

Poslanska skupina se ustanovi kot oblika povezovanja poslank in poslancev za njihovo čim bolj organizirano in učinkovito informiranje in dogovarjanje o skupnih temeljnih stališčih ter nastopanju v Državnem zboru in njegovih telesih.

Poslanke in poslanci v poslanski skupini izberejo vodjo poslanske skupine, namestnika oziroma namestnico vodje poslanske skupine in sekretarko oziroma sekretarja poslanske skupine. Svet stranke potrdi predlog poslanske skupine.

Poslanska skupina sprejme poslovnik o delu poslanske skupine, ki ga potrdi svet stranke.

56. člen

Kandidatka oziroma kandidat za poslanko oziroma poslanca se za čas trajanja mandata pred potrditvijo svoje kandidature na organih stranke pisno zaveže, da v času trajanja poslanskega mandata ne bo izstopila oziroma izstopil iz stranke ter prestopila oziroma prestopil k drugi stranki ali poslanski skupini. Svet stranke na podlagi predhodnega mnenja poslanske skupine ugotovi, da je poslanki oziroma poslancu z dnem prestopa v drugo stranko ali poslansko skupino prenehalo članstvo v poslanski skupini.

Dogovor o razmerju med poslanko oziroma poslancem in stranko podpišejo kandidatke oziroma kandidati na listi stranke, preden stranka potrdi njihovo kandidaturo. V tem dogovoru se opredeli tudi način vrnitve mandata v primeru izstopa poslanke oziroma poslanca iz stranke ali prestopa v drugo stranko. V dogovoru se opredelijo politične in materialne obveznosti poslanke oziroma poslanca, posebej tudi v primeru prestopa v drugo stranko ali prenehanja članstva v poslanski skupini. V tem dogovoru lahko stranka določi tudi druge obveznosti poslanke oziroma poslanca, ki niso opredeljene v tem statutu.

57. člen

Poslanke in poslanci so za svoje delo v parlamentu in njegovih telesih odgovorni organom stranke.

Poslanska skupina o svojem delu redno obvešča organe stranke. Svet lahko zahteva poročilo o delu poslanske skupine ali o delu posamezne poslanke in poslanca.

Poslanska skupina ter posamezne poslanke in poslanci so dolžni sodelovati z organi stranke.

Organi in delovne skupine stranke so dolžni obravnavati vprašanja, predloge in pobude, ki jih na stranko naslovi posamezna poslanka oziroma poslanec, več poslank oziroma poslancev ali poslanska skupina kot celota, in do njih zavzeti stališče.

Poslanska skupina lahko predlaga ustreznim organom stranke, da obravnavajo in se opredelijo v obliki stališč, mnenj ali predlogov do posameznih vprašanj, ki so na dnevnem redu posamezne seje Državnega zbora ali njegovih delovnih teles, zlasti v primeru, ko gre za vprašanja uveljavljanja programskih in političnih usmeritev stranke.

58. člen

Poslanska skupina je pri svojem delu dolžna upoštevati programska izhodišča in statut stranke ter sklepe kongresa, kot tudi drugih organov stranke.

Poslanska skupina je dolžna upoštevati sklepe, predloge in pobude organov in delovnih teles stranke, ki se nanašajo na vsebinska vprašanja iz programa dela Državnega zbora.

Poslanke in poslanci imajo pravico sodelovanja na vseh sejah organov stranke na državnem, pokrajinskem in lokalnem nivoju. Pravico odločanja v organih imajo le, če tako opredeljuje ta statut ali drugi akti stranke.

Naštete organizacije sproti informirajo poslansko skupino o sprejetih sklepih in stališčih svojih organov.

59. člen

Poslanke in poslanci so dolžne poleg članarine plačevati stranki tudi mesečne prispevke, katerih višino in način razdelitve določa svet na podlagi pravilnika o članarini. Višina mesečnega prispevka je opredeljena v pogodbi o poslanski kandidaturi, ki jo podpišeta stranka in kandidatka oziroma kandidat pred volitvami.

Določbe tega člena veljajo tudi za predsednico oziroma predsednika vlade, ministrice oziroma ministra, državne sekretarke oziroma sekretarje in druge javne funkcije, za katere tako sklene stranka.

60. člen

Določbe tega statuta, ki se nanašajo na razmerja med poslansko skupino in stranko, se smiselno uporablja za delovanje svetnic in svetnikov v občinskih svetih.

Članice in člani vlade

61. člen

Ministrica ali minister se je na predlog stranke dolžna oziroma dolžan aktivno vključiti v delo organov in delovnih skupin stranke ter v oblike dela svoje poslanske skupine.

Ministrice in ministri so dolžni svetu ali izvršnemu odboru stranke redno poročati o svojem delu, po lastni presoji pa dajati tudi pobude za obravnavo posameznih aktualnih vprašanj, ki se nanašajo na politiko stranke v parlamentu ali uresničevanje njenega programa v vladi, v sklopu njenih organov ali delovnih teles.

62. člen

Ministrice in ministri se za čas trajanja mandata pred potrditvijo svoje kandidature na organih stranke pisno in s svojo častjo zavežejo, da ne bodo izstopili iz stranke ali prestopili k drugi stranki.

Ministrice in ministri so pri svojem delu dolžni upoštevati programska izhodišča in statut stranke ter sklepe kongresa, sveta ali izvršnega odbora stranke.

Razmerja med ministricami oziroma ministri in stranko se opredelijo v posebnem dogovoru, ki ga kandidatke oziroma kandidati podpišejo, preden stranka potrdi njihovo kandidaturo. V tem dogovoru se opredeli tudi način vrnitve mandata v primeru izstopa ministrice oziroma ministra iz stranke ali prestopa v drugo stranko. V tem dogovoru lahko stranka določi tudi druge obveznosti ministrice oziroma ministra, ki niso opredeljene v tem statutu.

63. člen

Določbe tega poglavja se uporabljajo tudi za druge javne funkcije na lokalni in državni ravni.

V. ODLOČANJE

Neposredna demokracija

64. člen

Stranka je zavezana načelom neposredne demokracije. Vse odločitve stranke morajo izkazovati neposredno voljo članstva, kar se zagotavlja z organizacijsko strukturo stranke, ki omogoča neposredno prevajanje odločitev z lokalnega nivoja do izvršnih organov na nacionalni ravni in demokratični nadzor nad izvajanjem sprejetih odločitev. Izvršni organi so zavezani k izvajanju sprejetih odločitev članstva.

Konsenzualnost in glasovanje

65. člen

Organizacija stremi k doseganju konsenzualnih odločitev na vseh nivojih organiziranosti. Odločitve se sprejemajo s široko opravljeno razpravo ter z vključenostjo vseh članic in članov posameznega nivoja organizacije v postopek odločanja. V razpravi se daje prednosti konsenzualnemu odločanju pred glasovanjem. Glasovanje se opravi le v primeru, kadar znotraj razprave ni mogoče doseči konsenza.

V kolikor s tem statutom ni opredeljeno drugače, se glasovanje izvede, če se zanj opredeli vsaj polovica prisotnih na seji organa.

Podrobnejše postopke doseganja konsenza in glasovanje določajo poslovniki organov.

Kongres stranke sprejema odločitve z glasovanjem, če je dosežena sklepčnost kongresa. Glasovanje se izvede po tem, ko je opravljena razprava o predlogu. Kongres sprejema svoje odločitve s potrebno večino, in sicer:

  1. temeljne akte sprejema ali spreminja z dvotretjinsko večino vseh prisotnih članic in članov stranke, ki imajo glasovalno pravico;

  2. o ukinitvi stranke, spojitvi z drugimi strankami, pripojitvi k drugi stranki ali razdružitvi stranke in nasledstvu stranke odloča z dvotretjinsko večino vseh prisotnih članic in članov stranke, ki imajo glasovalno pravico. Sklep je sprejet, če se odločanja udeleži najmanj ena tretjina vseh članic in članov stranke;

  3. programske dokumente sprejema z dvotretjinsko večino vseh prisotnih članic in članov stranke, ki imajo glasovalno pravico;

  4. funkcije v organih stranke voli in odloča o odpoklicu z večino vseh prisotnih članic in članov, ki imajo glasovalno pravico;

  5. strateške odločitve sprejema z večino vseh prisotnih članic in članov, ki imajo glasovalno pravico;

  6. letna poročila organov stranke ter finančni načrt in zaključni račun stranke sprejema z večino prisotnih članic in članov, ki imajo glasovalno pravico.

66. člen

V strankinih organih imajo pravico odločati le članice in člani stranke, razen če ta statut določa drugače.

67. člen

Organi stranke odločajo na rednih in izrednih sejah. Na rednih in izrednih sejah organov stranke se veljavno odloča, če je na seji dosežena zahtevana sklepčnost organa. Sklepčnost organa določa poslovnik organa.

Organi stranke lahko odločajo tudi na korespondenčnih sejah. Na korespondenčnih sejah mora biti omogočeno odločanje vsem članicam in članom organa, odločitev pa je sprejeta, če je dosežena zahtevana večina, ki jo opredeljuje ta statut oziroma poslovnik organa. Korespondenčne seje ni mogoče izvesti, če temu nasprotuje vsaj četrtina članic in članov organa. Natančnejše pogoje za izvedbo korespondenčne seje, njen sklic, potek in glasovanje določa poslovnik organa.

Odločanje na dopisnem kongresu stranke

68. člen

Članstvo stranke, kadar niso izpolnjeni pogoji za izvedbo izrednega (fizičnega) kongresa, lahko odloča tudi preko dopisnega kongresa. Dopisni kongres se lahko izvede za potrebe notranjega referenduma, dopisnega glasovanja ali nadomestnih volitev oz. odpoklica s funkcije. Dopisni kongres razpiše koordinator sveta stranke, izvede pa volilna komisija.

Dopisni kongres se lahko izvede za potrebe dopisnega odločanja vsega članstva o odločitvah, ki so v pristojnosti kongresa, kot jih opredeljujejo 1., 2., 3., 5., in 6. točka 29. člena tega statuta. Dopisni kongres se lahko izvede za potrebe volitev kot to opredeljuje 4. točka 29. člena tega statuta, nadomestnih volitev, kot jih opredeljuje 79. člen tega statuta, ali odpoklica iz funkcije, kot to opredeljuje 78. člen tega statuta. Notranji referendum se izvede za potrebe potrditve ali zavrnitve katerekoli odločitve sprejete s strani Sveta stranke. Notranji referendum se mora razpisati na zahtevo ene četrtine članstva ali najmanj 100 članov in članic stranke. Odločitev je na notranjem referendumu sprejeta, če so izpolnjeni pogoji za sklepčnost dopisnega kongresa in če zanjo glasuje najmanj polovica od vseh članic in članov, ki so glasovali.

Dopisni kongres je sklepčen, če so bili o njegovem razpisu obveščeni vse članice in člani stranke in če se ga v roku, ki ne sme biti daljši od 7 dni udeleži najmanj ena polovica članstva. Če v predvidenem roku sklepčnost dopisnega kongresa ni dosežena, se lahko dopisni kongres podaljša tako, da skupni čas trajanja dopisnega kongresa ni krajši od 14 dni. O podaljšanju mora biti ponovno obveščeno vse članstvo. Po izteku tega roka je dopisni kongres sklepčen. Odločitev je na dopisnem kongresu sprejeta, če je na dopisnem kongresu dosežena sklepčnost in je za odločitev glasovala taka večina kot je predvidena v 65. členu tega statuta. Podrobnejši potek dopisnega kongresa določa Poslovnik volilne komisije, ki mora določiti tudi roke in pogoje za izvedbo javne notranje razprave ob izvedbi elektronskega glasovanja ali notranjega referenduma.

VI. VOLITVE IN MANDATI

Volitve

69. člen

Vsaka članica oziroma vsak član stranke ima pravico kandidirati na funkcije v organih stranke, razen če ta statut določa drugače. Kandidiranje in izvedbo volitev opredeljuje volilni pravilnik.

Volilna komisija mora vsakomur, ki voli, na ustrezen način pojasniti pravila in postopek volitev. Natančnejše postopke in merila za evidentiranje, oblikovanje kandidatnih list, volitve, ponovne in nadomestne volitve, imenovanja individualnih organov, članic in članov organov ter nosilk in nosilcev drugih funkcij natančno določa volilni pravilnik, ki ga sprejme kongres stranke.

70. člen

Volitve v organe stranke na državni ravni izvede volilna komisija, ki ima tri članice oziroma člane, izmed katerih nihče ne sme biti kandidatka ali kandidat na funkcijo, za katero so volitve razpisane.

V primeru volitev koordinatorice ali koordinatorja lokalnega odbora imenuje volilno komisijo skupščina lokalnega odbora izmed svojih članic in članov.

71. člen

V primeru, da pride v kandidacijskih postopkih ali glasovanju na lokalni ravni do nepravilnosti, ki vplivajo na izid glasovanja, lahko Nadzorni odbor stranke s sklepom take volitve razveljavi. V tem primeru se izvede nov postopek volitev, pri čemer mora biti glasovanje izvedeno najkasneje v tridesetih dneh po sprejetju sklepa. Vsa volilna opravila v tem primeru vodi generalni sekretariat.

Trajanje in omejitev mandata

72. člen

Mandatna doba članic in članov, izvoljenih v organe stranke, traja do izvolitve novega sklica organa, vendar ne več kot 13 mesecev, razen če jim mandat v skladu s statutom preneha predčasno. Svojo funkcijo opravljajo do izvolitve novih organov, razen če ta statut določa drugače. Mandatna doba članic in članov, izvoljenih v organe stranke, je lahko določena tudi s sklepom kongresa.

Članica oziroma član lahko isto koordinatorsko funkcijo opravlja največ štiri mandate zapored in največ osem mandatov skupaj. Zaporedno število mandatov v nadzornem odboru je omejeno na štiri mandate zapored. Članstvo v disciplinski komisiji je omejeno na en mandat, brez možnosti takojšnje zaporedne ponovitve mandata. Članstvo v svetu nima omejitve števila mandatov.

73. člen

Individualne funkcije na isti ravni organiziranosti med seboj niso združljive razen, če statut določa drugače.

Oblikovanje kandidatnih list za organe in javne funkcije na evropski, državni ali lokalni ravni

74. člen

Kandidatke in kandidate za volitve v Državni zbor, volitve v Evropski parlament, za predsednico oziroma predsednika Republike Slovenije evidentira svet stranke. Kandidatke in kandidate lahko predlaga katerakoli članica oziroma član ali skupina članic, članov stranke. Svet skozi evidentiranje ugotovi skladnost kandidature in pridobi pristanek kandidatke oziroma kandidata h kandidaturi. Svet oblikuje listo kandidatk in kandidatov za javne funkcije in jo potrjuje z večino glasov članic oziroma članov sveta stranke. Kandidatke oziroma kandidate za volitve v organe lokalnih skupnosti evidentira in potrjuje pristojna skupščina lokalnega odbora stranke, po pravilniku, ki ga sprejme svet stranke.

Članica oziroma član stranke, ki jo pristojni organi stranke evidentirajo oziroma predlagajo za izvoljeno ali imenovano funkcijo v Evropski uniji, državnem organu ali organu lokalne skupnosti, mora samoiniciativno ali na zahtevo evidentacijskemu organu dati na razpolago vse potrebne podatke in informacije, na podlagi katerih je mogoče oceniti primernost kandidatke oziroma kandidata za opravljanje določene funkcije. Če tega ne stori, ugotovi morebitno politično odgovornost takšne članice oziroma člana evidentacijski organ sam. Če se taka ravnanja ugotovijo po imenovanju oziroma izvolitvi na funkcijo, mora taka članica oziroma član stranke najprej sam/-a oceniti, ali njena oziroma njegova ravnanja terjajo uveljavitev politične odgovornosti, in predlagati svetu stranke, naj to ugotovi in uveljavi posledice. Če tega ne stori, mora oceno morebitne politične odgovornosti in posledice, ki naj iz tega sledijo, samostojno oceniti in uveljaviti svet stranke. Táko ravnanje članice oziroma člana se upošteva pri njenem oziroma njegovem nadaljnjem evidentiranju in predlaganju za funkcije v organih EU, državnih organih in organih lokalnih skupnosti.

75. člen

Postopek določanja kandidatk in kandidatov ter kandidatnih list za državnozborske volitve, volitve poslank oziroma poslancev Evropskega parlamenta, volitve v državni svet, volitve predsednika republike, volitve v občinske in mestne svete ter volitve županj in županov opredeli poseben pravilnik, ki ga sprejme svet stranke. Pravilnik mora v postopku določanja kandidatk in kandidatov ter kandidatnih list za volitve v Državni zbor, za poslanke oziroma poslance Evropskega parlamenta in za kandidatke oziroma kandidate ter kandidatne liste v organe lokalnih skupnosti zagotavljati najmanj 40-odstotno zastopanost enega spola.

Prenehanje funkcij

76. člen

Članice in člani organov stranke se morajo udeleževati sej organov, katerih članice oziroma člani so. V kolikor se voljena ali imenovana članica oziroma član organa iz neopravičenih razlogov ne udeleži seje organa več kot trikrat zapored ali petkrat v tekočem letu, ji oziroma mu preneha mandat članice tega organa.

Organizacije in organi stranke lahko posamezne nosilke in nosilce funkcij, članice in člane organov razrešijo. Glasovanje o razrešitvi se izvede na zahtevo tretjine članic in članov organa, na zahtevo nadzornega odbora ali na predlog nosilke ali nosilca posamezne funkcije.

Odstop s funkcije

77. člen

Organ stranke, članice in člani kolektivnih organov ter nosilke in nosilci posameznih funkcij v stranki imajo pravico odstopiti. O odstopu razpravlja organ, ki jih je izvolil. Če pristojni organ ugotovi, da posameznica oziroma posameznik ne more opravljati funkcije zaradi osebnih razlogov, sprejme sklep o prenehanju članstva v organu ali o prenehanju funkcije.

Odpoklic funkcionarja

78. člen

Glasovanje o odpoklicu s funkcije se mora izvesti v primeru, če zahtevo poda ena tretjina članstva stranke. Odpoklic se izvede bodisi na izrednem kongresu stranke, bodisi po določilih, ki veljajo za izvedbo elektronskega glasovanja oziroma notranjega referenduma v stranki. Odpoklic je veljaven, če zanj glasuje absolutna večina članic in članov stranke.

79. člen

Če članica oziroma član kateregakoli organa stranke iz kateregakoli vzroka preneha opravljati svojo funkcijo pred koncem mandata organa, je razrešena oziroma razrešen ali odpoklicana oziroma odpoklican s funkcije, se izvede postopek nadomestnih volitev ali nadomestnega imenovanja na funkcijo. Nadomestna članica oziroma nadomestni član opravlja svojo funkcijo samo do konca mandata tega organa.

80. člen

Svet stranke lahko na predlog nadzornega odbora razpusti oziroma razreši koordinatorico oziroma koordinatorja ali sekretarko oziroma sekretarja lokalnega odbora, če so ti neaktivni, če delujejo v nasprotju s temeljnimi statutarnimi določbami ali programom stranke in povzročajo politično ali materialno škodo stranki. Generalni sekretariat mora v tridesetih dneh po razpustitvi organizirati volitve novih funkcionark oziroma funkcionarjev lokalnega odbora.

Svet stranke lahko imenuje vršilko oziroma vršilca dolžnosti koordinatorice oziroma koordinatorja lokalnega odbora do izvolitve nove koordinatorice oziroma novega koordinatorja lokalnega odbora.

81. člen

Nadomestne volitve oz. glasovanje o odpoklicu s funkcije se lahko izvede po načelih dopisnega kongresa, kot jih opredeljuje 68. člen tega statuta. Funkcionar je na nadomestnih volitvah dopisnega kongresa izvoljen, če so izpolnjeni pogoji za sklepčnost in če zanj glasuje vsaj polovica članic in članov, ki so se glasovanja udeležili. Funkcionar je na dopisnem kongresu odpoklican s funkcije, če so izpolnjeni pogoji za sklepčnost in če za odpoklic glasuje absolutna večina članic in članov stranke.

VII. GOSPODARJENJE V STRANKI

82. člen

Finančno in materialno poslovanje ureja pravilnik o porabi sredstev, ki ga sprejme svet stranke, ter ustrezna zakonodaja.

V imenu stranke s premoženjem stranke upravlja izvršni odbor stranke (zanj generalni sekretariat) po načelu dobrega gospodarja. Razen s sredstvi, pridobljenimi iz članarine, ki se delijo na podlagi posebnega pravilnika, in sredstvi iz občinskih proračunov na podlagi dobljenih rezultatov na lokalnih volitvah, gospodarijo praviloma lokalni odbori s svojimi sredstvi avtonomno.

83. člen

Stranka si v skladu z zakonom zagotavlja materialna in finančna sredstva za svoje delovanje s prihodki od:

1. članarine;

2. prispevkov fizičnih oseb;

3. prihodkov od premoženja;

4. proračuna.

Politika odprtih knjig

84. člen

Stranka je zavezana politiki odprtih knjig, po katerih imata vsaka članica in član možnost vpogleda v poslovanje stranke. Podatki o poslovanju in financiranju stranke morajo biti dostopni na sedežu stranke na zahtevo članice oz. člana stranke.

Zasebne donacije

85. člen

Prispevki posameznic in posameznikov ter morajo biti na strankin tekoči račun nakazani v skladu in v višini, ki jo predpisuje zakonodaja. Podatki o prispevkih posameznic in posameznikov so dostopni na sedežu stranke na zahtevo članice oz. člana stranke.

VIII. DRUGE DEJAVNOSTI STRANKE

86. člen

Stranka lahko skladno s svojim programom in z veljavno zakonodajo izdaja publikacije, knjige, propagandno gradivo in podobno.

87. člen

Stranka lahko ustanavlja organizacije, ki podpirajo uresničevanje njenega programa. O tem odloča kongres stranke.

IX. PRENEHANJE, SPOJITEV, PRIPOJITEV IN RAZDRUŽITEV STRANKE

88. člen

O ukinitvi, spojitvi, pripojitvi ali razdružitvi stranke odloča kongres z dvotretjinsko večino glasov vseh prisotnih članic in članov, pri čemer se mora glasovanja udeležiti najmanj ena tretjina vseh članic in članov. Predlog za ukinitev, spojitev, pripojitev ali razdružitev stranke lahko poda svet stranke, najmanj 10 odstotkov članic in članov stranke ali najmanj ena četrtina lokalnih odborov stranke. Predlog mora biti obravnavan na vseh nivojih organiziranosti stranke najmanj 1 mesec.

89. člen

Predlog o ukinitvi, spojitvi, pripojitvi ali razdružitvi stranke mora vsebovati tudi predlog ureditve premoženjsko-pravnih razmerij stranke v primeru prenehanja, spojitve, pripojitve ali razdružitve stranke.

V primeru prenehanja delovanja stranke premoženje in ustanoviteljske pravice preidejo na pravnega naslednika stranke. Če tega ni, o tem odloči kongres stranke ob sprejetju sklepa o prenehanju delovanja stranke.

Če odločitev o ureditvi premoženjsko-pravnih razmerij na kongresu ni sprejeta, ureja premoženjskopravna razmerja svet stranke.

X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

90. člen

Določbe 43., 44., in 45. člena tega statuta se pričnejo uporabljati z dnem imenovanja statutarne komisije. Statutarna komisija mora biti imenovana najkasneje v sedmih mesecih po sprejemu tega statuta. Do imenovanja statutarne komisije opravlja njene naloge nadzorni odbor.

91. člen

Sestava lokalnih odborov se mora uskladiti z 20. členom najkasneje v treh mesecih po uveljavitvi sprememb in dopolnitev statuta.

92. člen

Do ustanovitve pokrajin se pokrajinska organiziranost stranke določi s tem statutom. Po ustanovitvi pokrajin mora kongres na prvem rednem ali izrednem zasedanju pokrajinsko organiziranost ter statut uskladiti s pokrajinsko organiziranostjo na državni ravni.

93. člen

Vsem organom stranke začne z dnem kongresa iz prejšnjega odstavka tega člena teči enoletni mandat. Svet mora na svoji prvi seji začeti s postopki imenovanja članic in članov izvršnega odbora.

94. člen

Prvo sejo sveta stranke skliče koordinatorica oziroma koordinator sveta najkasneje štirinajst dni po izvolitvi.

95. člen

Na kongresu se s sprejetjem tega statuta sprejmejo tudi akti, navedeni pod 1. točke 29. člena tega statuta.

96. člen

Spremembe in dopolnitve tega statuta se sprejema po enakem postopku kot statut, če ni v njem drugače določeno. Formalne uskladitve statuta na zahtevo registrskega organa lahko sprejme svet in jih potrdi prvi naslednji kongres.

97. člen

Ta statut začne veljati naslednji dan po potrditvi.

Ljubljana, 01.03.2017

Podpis:
Luka Mesec, l.r.
koordinator sveta IDS