Na seji mestnega sveta MOL z dne 30.1.2017 se je pod 5. točko dnevnega reda, Poslovni načrt družbe JP Ljubljanska parkirišča in tržnice, d. o. o. za leto 2017, vnela zanimiva razprava. Nataša Sukič je predstavila spodnje stališče:
V poslovnem načrtu javnega podjetja LPT med glavnimi in načrtovanimi cilji in nalogami družbe v letošnjem letu, pod prvo točko preberemo: »sodelovanje z MOL (Službo za razvojne projekte in investicije) pri izdelavi končne projektne dokumentacije za GH Tržnica«. S predlaganim ciljem se ne strinjam, saj, kot je zapisano v nadaljevanju, glavni cilj ne sledi zmožnostim predvidenega poslovanja družbe.
Načrtujejo, da bodo letos poslovali z dobičkom v višini 75.000 eur; ocenjujejo, da bo prihodkov od prodaje storitev v višini 15,6 mio, največji delež pričakujejo iz naslova urejanja in čiščenja javnih parkirnih površin (parkiranja), kar 49%. Če pogledamo podrobneje predračunske izkaze bo ta dejavnost (poleg vzdrževanja občinski cest), prinesla tudi veliko izgubo (odhodki iz poslovanja so višji od prihodkov za 119.000 eur).
Kot sem že večkrat poudarila, v koaliciji Združene levice, ne podpiramo izgradnje garažne hiše pod tržnico na Vodnikovem trgu. Prizadevati se moramo za večjo uporabo javnega transporta in zdravih oblik mobilnosti, kolesarjenja in peš hoje ter doseči čim manjšo uporabo osebnih vozil v mestu. Z naraščanjem prometa se povečujejo emisije toplogrednih in strupenih plinov, koncentracije prašnih delcev PM10 so letos že prevečkrat presegle dovoljene mejne vrednosti. Po drugi strani pa se zmanjšuje število uporabnikov javnega prevoza. Sredstva vlagajmo v kakovostnejši in fleksibilnejši javni potniški promet, v prihodnosti morda celo brezplačen javni promet. V svetniški pobudi sem zato predlagala brezplačno uporabo javnega prometa v času povečanih koncentracij prašnih delcev.
Onesnaženost zraka v Ljubljani s trdnimi delci PM10 je alarmantna. Uredba o kakovosti zunanjega zraka predpisuje, da dnevna mejna vrednost za varovanje zdravja ljudi ne sme biti presežena več kot 35-krat v kolesarskem letu. Dnevna mejna vrednost znaša 50 µg/m3 (50 mikrogramov na kubični meter). Samo v letošnjem januarju je bila do danes ta mejna vrednost presežena že 25 krat.
Torej zakaj vabiti promet v center mestnega središča in na podlagi kakšnih ekonomskih izračunov ste mnenja, da mesto potrebuje novo garažno hišo? Garažna hiša Kongresni trg in Kozolec bosta imeli skupaj z 2. fazo Kozolca (predvidenih še 249 PM) kar 1.217 PM. Nova velika parkirišča in garažne hiše je pričakovati, po obljubah sodeč, tudi v projektu Potniški center Emonika. Po podatkih družbe, ki jih imamo pred seboj, je v letu 2016 beležen delež parkiranja v garažnih hišah le v višini 5,17%. Največji, kar 78.7% je delež parkiranja na območju časovno omejenega prometa, na modrih conah opremljenih s parkomati, kar je cenovno dostopnejše. Manjši obseg parkiranj v parkirnih hišah je tudi v primerjavi z letom 2015 in sicer izraženo v financah za 5,6%, in manjši v primerjavi z letom 2014 za 3.6%.
Ko smo sprejemali prometno politiko smo sledili temeljnemu cilju trajnostne mobilnosti: mobilnosti ljudi in ne vozil. S financiranjem garažne hiše v središču mesta ne sledite lastnim ukrepom prometne politike MOL.
Gradnja garažne hiše pod osrednjo ljubljansko tržnico je neprimerna še iz drugih razlogov: projekt gradnje bi z izkopavanjem zemljišča ob samih temeljih ogrozil dragoceno nepremično kulturno dediščino, ki se nahaja v neposredni bližini tržnice. Prav tako se na lokaciji nahaja tudi z arheološkimi ostalinami izredno bogato območje. Možnost ohranitve in prezentacije arheoloških ostankov, recimo v obliki srednjeveškega muzeja na lokaciji izkopanin, bi umestitev parkirnih mest onemogočila, saj projekt gradnje posega ravno v varovane ostaline na južnem delu Vodnikovega trga. Najbolj pa je gradnja garažne hiše problematična z urbanističnega vidika, saj bi vplivala na bivanjske razmere v mestu. Nova garažna hiša bi še povečala promet tam, kjer se gosti že zdaj – tako Resljeva kot Poljanska cesta in tunel so že zdaj, premajhni, da bi lahko skozi tekoče potekal promet.
Začetka gradnje ni realno pričakovati. Okoljevarstveno soglasje MOP ARSO bo težko pridobiti. Primer: prekoračitev mejne vrednosti hrupa v času gradnje – Plečnikov stadion. Arheološka izkopavanja bodo na podlagi novih kulturnovarstvenih pogojev ZVKDS dolga in zahtevna. Odvisna tudi od najdb, arheoloških ostankih nekdanjega samostana pred tržnico. Izdelati je potrebno poročilo o stanju sosednjih obstoječih objektov (statične raziskave okoliških zaščitenih stavb?). Kje je še pridobitev gradbenega dovoljenja in postopki JN za izbiro izvajalca?
Iz navedenih utemeljenih razlogov predlagam opustitev tega 34 milionov vrednega projekta iz poslovnega načrta.
