Pričujoči govor je pospremil letno poročilo nadzornega odbora stranke na prvem rednem kongresu stranke, 4.aprila 2015 v Centru kulture Španski borci v Ljubljani. V imenu nadzornega odbora ga je prebral Dalibor Jovanović.
Ker je kongres redka priložnost, da smo člani zbrani v živo in v širši zasedbi in ker je za socialistično stranko, kakršno si želimo, pomembnejša od obrazov in izvlečkov besed na zaslonu živa kritična misel, živa razprava, ki bi jo na kongresih morali imeti in ni nobenega opravičila za njen izostanek, jo želimo odpreti in za boljše nadaljnje delovanje izpostaviti nekaj bistvenih ugotovitev iz dosedanjega delovanja.
Čeprav bi primarna naloga Nadzornega odbora morala biti nadzor nad poslovanjem stranke, se pravi, ali je poraba materialnih sredstev v skladu z zakonodajo in internimi pravili, smo se večinoma ukvarjali s statutarnimi vprašanji. Večino sej smo torej posvetili razlagam statuta in bili v vlogi svojevrstnega ustavnega sodišča. Pri tem smo opazili več nastavkov delovanja in slabih praks, ki so nasprotovale samim idejam demokratičnega socializma. Na te slabe prakse smo vseskozi opozarjali v svojih poročilih ter kot posamezniki, člani stranke in gibanja Iniciativa za demokratični socializem. Na tej točki so se zgodili tudi izstopi iz stranke, nekaterih ključnih ljudi, ki so jo bistveno soustvarjali od samega začetka, ko je bila še gibanje. Najbolj zaskrbljujoča tendenca, ki v sebi nosi seme destrukcije vsega, za kar se kot člani stranke in socialisti zavzemamo, je zanemarjanje demokratičnih praks in samega poslanstva stranke. Če je na začetku prvega leta delovanja hitenje in iz njega porojene nepravilnosti in kršitve statuta še bilo nekako mogoče tolerirati zaradi hitro si sledečih strankarskih opravil (evropske, državnozborske in lokalne volitve), se je tak način delovanja nadaljeval in celo do neke mere normaliziral, kar pa je nesprejemljivo.
Na skoraj vsako kritiko in opomine, ki smo jih pogosto naslavljali na svet, smo namesto konstruktivnega dialoga bili postreženi z izgovori (kar je razvidno tudi iz končnega poročila o nadzoru strankinih organov).
Stranko smo ustanovili zato, da bomo prek nje etapno dosegali politične cilje, in ne obratno. Kongres, ki je najvišje odločevalsko telo, je v tem trenutku zreducirano na dviganje rok, oz. kartončkov, kar samo po sebi ne bi smelo biti problematično, če bi se dejansko odločali o politični liniji, ki bi jo med kongresi izvajal svet skupaj z ostalimi organi stranke v sinhroniziranem delovanju s poslanci v parlamentu. Ta mehanizem še ni zaživel in je življenskega pomena za dosego socialističnih ciljev. Zato za razpravo nikoli ne sme biti premalo časa.
V nebo kričeč primer je bilo glasovanje o nastopu na lokalnih volitvah. V drugem krogu je namreč šlo za golo formalnost, ki na izid glasovanja ni imela nobenega vpliva. Nikoli ni premalo časa, da se članstvo sámo izjasni o določenih zadevah, sicer ostaja grenak priokus, da se je v imenu višjega cilja nekdo odločil namesto njih.
Drugi primer je prav gotovo koalicija ZL, ki je že nastala v nenavadnih okoliščinah (najprej je bila ustanovljena koalicija, potem pa šele IDS), njeno delovanje pa je za člane IDS zavito v tančico skrivnosti, saj o političnih ciljih, dosežkih, razpravah in stanju pogosto izvemo iz medijev in občasnih obvestilnikih sveta, na samo delovanje pa člani IDS nimamo resničnega vpliva niti nadzora. Tudi zato je povsem nesprejemljivo, da poslanca ZL, ki nista nastopila na listi IDS, brez pooblastila in mandata govorita o stranki ZL. Prav tako je nesprejemljivo, da so izrazito šovinistične izjave poslanke ZL tako dolgo ostale brez kritike s strani IDS, kot bi se bali, da bo zaradi tega konec ZL. Pa naj je bo, če bi bila osiromašena na takšno stanje! IDS je nastal zaradi določenih idej in hrepenenj, na katere ne smemo nikoli pozabiti in jih žrtvovati zaradi »višjih« političnih ciljev. Tisti trenutek, ko bomo prišli do tega, da na tehtnico damo načelnost, ne bomo več vredni, da se imamo za socialiste.
Kljub nepravilnostim, pomankljivostim in napakam pa vztrajajmo – to je naš apel. Socialistična ideja je preveč pomembna, da bi jo kot dragoceno rastlino ugonobili s pretiranim zalivanjem, gnojenjem, trganjem listov ali da bi jo prepustili suši in vetru. Skrbeti moramo zanjo, zato je nadvse pomembno, da za kratkoročne politične zmage ne žrtvujemo spoštovanja in tovarištva, dveh osnovnih gradnikov demokratičnega socializma. Ne smemo si dovoliti, da bi se v stranki in gibanju razrasla karierizem in populizem na škodo srednje- in dolgoročnih ciljev. Stremeti moramo k temu, da se ideali socializma ljudem ne priskutijo samo zato, ker nekateri njihovi politični nosilci ravnajo v nasprotju z njimi.
Na nas je veliko breme. Ljudje nas opazujejo. Kakih večjih zdrsov si ne moremo privoščiti. Zato je tu tudi Nadzorni odbor in njegovo vlogo morate razumeti v tem kontekstu. Že Rosa Luxemburg je namreč pravilno ugotovila: Buržuazna družba je na razpotju – v prehod v socializem ali povratek v barbarstvo. To še posebej velja danes.
Kljub tem kritičnim besedam hvala vsem, ki si prizadevajo za demokratični socializem.
