Turčija, naša zaveznica v zvezi NATO, je v soboto in nedeljo s topništvom napadla položaje kurdskih borcev YPG, ki se v Siriji bojujejo za sekularno kurdsko avtonomijo in proti Islamski državi (ISIS) ter drugim skrajnim islamističnim milicam. Po zadnjih podatkih pa je turška vojska s topništvom napadla tudi sirsko vojsko. Odločitev za neizzvan napad je posledica dveh nedavnih premikov na sirskih bojiščih: kurdske sile so že poleti 2015 uspele povezati dvoje kurdskih enklav na severu Sirije in s tem prekiniti glavni kopenski stik med Turčijo in Islamsko državo – prometnico za pretok materiala in borcev za podporo silam ISIS. Sedaj kurdske sile v boju proti Islamski državi in drugim islamističnim milicam poskušajo združiti še tretjo kurdsko območje na severu Sirije in s tem islamistične sile popolnoma odrezati od turške meje. Istočasno so vladne sile izvedle ofenzivo v zaledju mesta Aleppo in uspele odrezati logistični koridor skrajnih islamističnih milic od Aleppa do turške meje.
Z napadom na sirsko ozemlje je Turčija – država, ki ji je Evropska unija ravnokar odobrila 3 milijarde evrov za reševanje begunske krize, ki jo le-ta s podporo skrajnim skupinam le še stopnjuje – ravnokar povzročila eno največjih zaostritev od začetka sirske državljanske vojne. Celo ZDA se zavedajo kritičnosti situacije in pozivajo Turčijo k umiritvi razmer. Turčija pri tem ravna v tandemu z drugo regionalno sunitsko silo, ki je prav tako obtožena neuradne podpore silam ISIS, Savdsko Arabijo. Ta bo pričela z letalskimi napadi na položaje v Siriji prek turških letalskih baz, izključeno pa ni niti kopensko posredovanje. Prav omenjeni državi, dobri zaveznici zahodnega sveta, že od začetka sirske državljanske vojne odkrito podpirata tudi druge skrajne sunitske skupine, s čimer sta prispevali k eskalaciji spopadov in širjenju vpliva skrajnih islamistov.
Medtem so minuli teden obrambni ministri držav članic zveze NATO, na vrhu zveze v Bruslju potrdili predlog za največjo okrepitev vojaške prisotnosti v vzhodni Evropi od konca hladne vojne. Ameriški sekretar za zunanje zadeve John Kerry je pod pretvezo “ponavljajoče se ruske agresije” napovedal štirikratno povečanje sredstev ZDA, namenjenih “zagotavljanju varnosti” vzhodne Evrope, kljub temu, da vojaški izdatki ZDA že zdaj za približno dvajsetkrat presegajo ruske.
Takšne poteze ne bodo pripomogle ničesar k razrešitvi kriznih žarišč, temveč ravno nasprotno zagotavljajo izgovor za nadaljnje geopolitično zaostrovanje, povečevanje obrambnih proračunov in vzdrževanje občutka izrednih razmer, ki ga države izkoriščajo za discipliniranje lastnega prebivalstva.
Slovenija, ki se sooča s pritiski, da mora povečati svoje vojaške izdatke, k čemur so se naš premier ter obrambna in finančni minister v svojih preteklih izjavah že zavezali, je zaveznica v tej vojaški koaliciji. S tem smo objektivno soodgovorni za dogajanje in se na ta način resnično izpostavljamo varnostnim tveganjem.
Medtem pa osrednji slovenski mediji, ki so lani jeseni strašili prebivalstvo z obširnimi prispevki o rekah beguncev, ki naj bi nas domnevno ogrožali, zdaj komajda omenjajo vlogo ZDA, NATO, EU in naših zaveznic Turčije in Savdske Arabije pri stopnjevanju in ustvarjanju konfliktov na Bližnjem vzhodu in na vzhodu Evrope. Raje kot da bi opozorili na vzročne povezave med vojaškimi intervencijami, državljanskimi vojnami, vzponom terorizma in begunskimi krizami so tako na eni izmed osrednjih televizij prikladno pripravili prispevek o tem, kako Slovenska vojska ta trenutek razpolaga z zgolj tremi Patriami v voznem stanju. Namesto da bi v dolgi zgodovini vojaškega prekupčevanja na Slovenskem končno enkrat uspeli obsoditi krivce, se lahko pod pretvezo ogroženosti hitro najdejo nove priložnosti za sporne posle.
Naši domnevni zavezniki in celotna zveza NATO od vzhodne Evrope pa do Bližnjega vzhoda s podporo naše vlade in medijev tvegajo vse večjo možnost, da zaradi lastnih geopolitičnih in ekonomskih interesov iz relativno omejenih lokalnih spopadov zanetijo vojaške konflikte regionalnih ali celo globalnih razsežnosti.
Slovenija je tokrat na napačni strani zgodovine. Na strani Erdoganovega in savdskega režima, ki brutalno obračunavata z lastnim prebivalstvom in netita konflikte v regiji. Na strani skrajnežev v Siriji, ki generirajo begunsko krizo, s katero desnica v Evropi pridobiva na politični moči. Ter na strani neofašistov, ki rehabilitirajo kolaboracijo z nacizmom in zažigajo sindikaliste v Ukrajini. Slovenskega prebivalstva ne ogrožajo begunci iz kriznih območij, temveč nas ogroža predvsem lastna oblast, ki reže socialne izdatke in jih nadomešča z obrambnimi in varnostnimi, v tujini pa kolaborira z zavezniki, ki stopnjujejo in povzročajo mednarodne konflikte. Ko zavezniki izzivajo vojno, je potrebno takšnim zaveznikom reči ne. Za izstop iz zveze NATO!
