Pričujoči prispevek je bil prvotno objavljen v reviji Delavska enotnost.
Zadnjih 20 let je praktično z vsakim zakonom s področja dela delavska stran nekaj izgubila, stran kapitala pa pridobila. Novi Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju smo vložili zato, da bi povečali vpliv organiziranih delavcev. Veljavni zakon ni slab, vendar ga v sedanjih razmerah ni mogoče izvajati. Leta 1993, ko je bil sprejet, je bila še živa tradicija samoupravljanja. Delavci so bili seznanjeni s svojimi pravicami in množično vključeni v sindikate. Danes je sindikatov neprimerno več, članov pa vse manj. Mladi delavci sploh ne vejo, kakšne so pristojnosti sveta delavcev. Koliko firm poznate, v katerih deluje delavski zaupnik, ki nadomešča svet delavcev v majhnih podjetjih? Po drugi strani je danes kapital močnejši, bolje organiziran in brezobziren.
Zakon je napisan kot priročnik, tako da bi ga lahko delavci neposredno uporabljali. Hkrati je zasnovan kot varovalka pred šikaniranjem delodajalcev. S predlaganim zakonom bi soupravljanje vrnili v tiste panoge, od koder je bilo izrinjeno (banke, zavarovalnice, koncerni). Povečali bi varstvo delavskih predstavnikov pred odpuščanjem, hkrati pa zaostrili njihovo odgovornost do kolektiva z znižanjem kvoruma za odpoklic in prenosom pristojnosti imenovanja delavskega direktorja z nadzornega sveta na svet delavcev. Po novem bo moral svet delavcev neposredno zastopati delavca pri izvrševanju njegovih individualnih pravic do soodločanja. Da, tudi te – vsaj na papirju – imamo.
Predlog ne spreminja našega koncepta soodločanja, ki temelji na prilagojenem nemškem modelu. Svet delavcev omejuje moč menedžmenta v podjetju. Solidarnost med kolektivi v panogi in gospodarstvu na sploh pa zagotavlja vključenost podjetniških sindikatov v panožne in vsedržavne zveze. Sveti delavcev ne sklepajo podjetniških kolektivnih pogodb kot v Nemčiji zato, da se ohrani solidarnost delavskega razreda v celoti. Naredili pa smo vse, da bi povečali sodelovanje med sveti delavcev in reprezentativnimi sindikati. Po novem bo svet delavcev na zahtevo reprezentativnega sindikata obravnaval katero koli vprašanje iz svoje pristojnosti, predstavniki reprezentativnih sindikatov pa se bodo lahko udeležili sej sveta delavcev.
Ko to pišem, je že znano, da vlada zakonu nasprotuje, ker da ga ni odobraval ESS. To je slepilni manever vlade: sindikatom se dobrika z navideznim socialnim dialogom, v praksi pa dela v interesu delodajalcev. Menedžment je namreč edini, ki bi s sprejemom zakona nekaj izgubil. Zato se zavzema za status quo.
Marko Kržan je svetovalec poslanske skupine Združena levica, ki je vložila predlog zakona.
