Marko Kržan: Vloga upravljanja na poti v socialistično družbo, 3.11.2015

Pričujoče besedilo je del prispevka, ki ga je imel Marko Kržan, strokovni sodelavec poslanske skupine ZL, na javni tribuni za o predlogu novega Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki se je odvila 3.11. v Obrtniškem domu Koper.

1. Sedanji zakon omogoča delavcem v podjetjih, da se za namene kolektivnega sodelovanja pri upravljanju organizirajo v zboru delavcev, oblikujejo svet delavcev in izvolijo predstavnike v nadzorni svetu in (pogojno) upravi. Zbor delavcev je zbor vseh zaposlenih, ki je pomemben predvsem pri ustanavljanju sveta delavcev v novoustanovljenem podjetju. Svet delavcev je izvršilno-nadzorni organ, ki podaja mnenje in soglasje o nekaterih vprašanjih organizacije dela, posebej ko gre za večje kadrovske odločitve. Predstavniki zaposlenih v upravi in nadzornem svetu pa skupaj z drugimi člani sprejemajo vse poslovne odločitve, vendar je zakon napisan tako, da jih korporativni del uprave načeloma lahko kadar koli preglasuje.

2. Sveti delavcev ali obratni sveti so nastali kot odziv meščanskih vlad na »spontano« ustanavljanje delavskih svetov in na zahteve socialdemokratskih strank (Avstrija, Nemčija). Ponekod so nastali celo brez neposredne pobude delavcev in njihovih organizacij, včasih na pobudo različnih reformatorjev. Sveti delavcev so torej kompromisna formacija za ohranitev razrednega miru, zaradi česar so jih nekateri socialisti in komunisti zavračali.

3. To pa ne pomeni, da sveti delavcev ne morejo odigrati pozitivne vloge danes ali pa, da iz njih ne bi bilo mogoče razviti naprednih organizacij. Prav nasprotno. Socialistična družba bo – toliko vemo iz klasikov in izkušenj realsocializma – temeljila na družbeni lastnini in delavskem upravljanju.

4. Družbena lastnina pomeni, da podjetje ne bo v lasti kolektiva in da bo imel kolektiv v zameno za uporabo sredstev (kapitala) podjetja, do družbe (organizirane v bankah in skladih) tudi določene obveznosti. Moral se bo podrejati načrtnemu gospodarskemu razvoju. Predvsem bo moral družbi nameniti določen del ustvarjenega dohodka. S tem bo dokazoval, da gospodarno uporablja sredstva. Ta del dohodka, ki formalno spominja na profit (presežek deljeno z angažiranim fiksnim in cirkulirajočim kapitalom), bo bazen akumulacije za nadaljnje investicije. Naposled bo tudi eden od kriterijev, kam vlagati v bodoče. To pomeni, da bo kolektiv odločal o tem, kako bo dosegel predpisane cilje poslovanja in kako bo porabil presežke nad planskimi zahtevami. Ne bo pa neposredno odločal o teh ciljih samih. V grobem se bo torej ohranila delitev na odločitve, ki jih sprejme lastnika (skupščina), in odločitve, ki jih sprejme menedžment.  

5. To pomeni, da se avtonomija podjetij ne bo zmanjšala in da kolektivi ne bodo samo nekakšna transmisija planskih odločitev, ampak avtonomni odločevalci. Za to, da bodo lahko uspešno opravili te funkcije, se bodo morali delavski organi ustrezno razvijati. Tukaj navajam samo glavne smeri razvoja:

Danes so delavski organi prostovoljni. Če jih delavci ne ustanovijo, lahko podjetje zakonito posluje brez njih. Naša vizija je sistem, v katerem bo moralo vsako podjetje imeti predpisane delavske organe. Obveznost je tudi spodbuda delavcem, da se angažirajo oziroma recept proti zastraševanju, zaradi katerega danes ni ustanovljenih organov.

Danes delavski organi delujejo vzporedno z drugimi organi upravljanja. Želimo si delavske organe, ki bodo (poleg drugega) prevzeli funkcije, ki jih danes opravlja nadzorni svet. Med drugim bodo imenovali in razrešili poslovodstvo. Danes kolektiv odgovarja poslovodstvu, po novem bo poslovodstvo odgovorno kolektivu, tj. njegovemu nadzornemu svetu (kakor koli se bo že imenoval). V nadzornem svetu bodo imeli delavci večino, zunanji predstavniki bodo zastopalo planske organe oziroma družbene sklade in banke predvsem za to, da bodo spremljali izpolnjevanje ciljev, ne pa, da bi vodili kadrovsko in drugo politiko v podjetju.

Danes je večina delavskih zastopnikov prostovoljcev, ki funkcije opravljajo v  prostem času. Profesionalci so redki. Število mandatov ni omejeno, med drugim zato, da se delavci sploh odločajo za tovrstne funkcije, ki zahtevajo veliko izobraževanja in odpoved siceršnji karieri. Želimo si sistem, kjer bo delovanje v delavskih organih del redne delovne obveznosti, ker bodo tudi organi obvezni sestavni del organizacije. Delavci na teh funkcijah ne bodo plačani bolje kot na siceršnjih delovnih mestih. Njihovi mandati bodo omejeni, tako da nihče ne bo mogel biti predstavnik delavcev (v najširšem smislu), ne da bi bil izmenično tudi sam delavec (v najširšem smislu).

Deli.