Večina izvoljenih »predstavnikov ljudstva« je v predvolilnem času obljubljali spremembo našega delovanja; predvsem odločen boj proti korupciji, nepotizmu, za pravno in pravično državo.
Danes so imeli možnost, da te obljube udejanjijo. Začeli naj bi pri sebi in Državnem zboru, ki naj bi mu vrnili ugled, ki ga je ta že davno izgubil. Žal se to ni zgodilo. Mandatno volilna komisija (MVK) je na predlog SMC razpravo o odvzemu mandata poslancu prekinila na točki, da bi pridobila neodvisno pravno mnenje. S prekinitvijo in zavlačevanjem je MVK odločno pokazala ljudem in javnosti, da v Državnem zboru ni politične volje, da bi poslanske skupine predlagale odvzem poslanske funkcije tistemu, ki je bil pravnomočno obsojen in prestaja zaporno kazen.
V Združeni levici se s prekinitvijo razprave MVK o odvzemu mandata poslanca nismo strinjali in smo predlagali glasovanje o ugotovitvi prenehanja mandata. Združena levica je edina glasovala za ZA prenehanje mandata.
V Združeni levici se prav tako ne strinjamo z mnenjem zakonodajno-pravne službe, da zakonodaja ne omogoča odvzem funkcije tistemu, ki je bil obsojen pred volitvami.
Zakonodajno pravna služba DZ je na petih straneh pojasnila, da je odvzem mandata poslancu, ki je kandidiral za poslanca po pravnomočno izrečeni sodbi na kazen zapora daljšo od šest mesecev, lahko sporna z vidika ustave.
Navedba zakonodajno-pravne službe o tem, da naj bi gramatikalna razlaga določbe tretje alinee prvega odstavka 9. člena zanesljivo govorila zgolj o tem, da poslancu preneha mandat, če je v času, ko je poslanec, obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šestih mesecev, naj bi na prvi pogled izhajala iz dobesednega in restriktivnega branja zakonske določbe. Pomeni pa ravno nasprotno: z razlagalnimi prijemi se iz določbe berejo omejitve, ki v njej izrecno niso zapisane.
S strogim in dobesednim branjem določbe je moč priti izključno do sklepa, da poslanski mandat preneha v trenutku, ko se stečeta dva zakonska pogoja, in sicer da poslanec mandat ima (torej da je bil izvoljen in mu je bil mandat potrjen) ter da je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev. Kaj več od tega zakon ne določa, nikakor pa izrecno ne določa, da bi do nastopa drugega pogoja, torej pravnomočne obsodbe, moralo priti pred nastopom mandata.
Zato je treba opozoriti, da gre v tem delu za interpretacijo zakonodajno pravne službe, ki naj bi zakonsko določbo tolmačila po načelu enakosti. Utemeljitev dveh položajev, da se mandat poslancu, ki je bil obsojen na nepogojno zaporno kazen po tem, ko ga je nastopil, odvzame, in da se za isto kaznivo dejanje in na isto kazen poslancu obsojenem pred nastopom mandata, mandat ne odvzame, seveda ne ustreza načelu enakosti.
Tudi logična razlaga zakonodajno-pravne službe ne vzdrži povsem. Po slednji naj ne bi bilo logično, da lahko oseba na volitvah kandidira, pridobi mandat, nato pa ga hkrati s pridobitvijo tudi izgubi zaradi razloga, ki je obstajal že ob kandidaturi. Pri tem pa zakonodajno-pravna služba spregleda dejansko možnost, da bi poslanec ob kandidaturi bil pravnomočno obsojen, ob potrditvi mandata pa oproščen na podlagi odločitve Vrhovnega sodišča. Zato nikakor ni nelogično, da se dopusti kandidatura tudi pravnomočno obsojenemu.
Dva osnovna argumenta zakonodajno-pravne službe sta, da pasivna volilna pravica pomeni ustavno vrednoto, ki zaobjema izvrševanje mandata, in da je analogija po kazenskem pravu nesprejemljiva. Pri interpretaciji pasivne volilne pravice in posebej tistega dela, da ta ne pomeni le pravice kandidiranja pač pa tudi izvedbe mandata, pa velja opozoriti, da ta velja tudi v primeru poslanca, ki je pravnomočno obsojen po nastopu mandata. Zato to nikakor ne more biti argument pri interpretaciji, da po obravnavani zakonski določbi mandat preneha zgolj obsojenim po nastopu ali tudi tistim obsojenim pred nastopom mandata.
Zakonodajno-pravna služba omenja tudi institut pravnih posledic obsodbe. Po tretji alineei 9. člena ZPos gre pri obravnavani poslanca obsojenega po nastopu mandata kot poslanca obsojenega pred nastopom mandata za institut prenehanja oziroma izgube pridobljene pravice do opravljanja poslanskega mandata, ne pa za prepoved pridobitve pravice oziroma mandata.
V Združeni levici se sprašujemo, kakšnemu cilju je zakonodajalec sledil, ko je zapisal, da ne more biti poslanec nekdo, ki je pravnomočno obsojen na več kot šest mesecev zapora. Edini sklep, ki iz tega sledi, je, da ni želel v svojih vrstah nekoga, ki je spoznan za kršitev zakonov. In če sledimo duhu in ne manjkajoči črki zakona, ne vidimo razlike med kaznivim dejanjem nekoga, ki je bil obsojen pred ali po nastopu poslanske funkcije. In tako bomo poslanci Združene levice tudi glasovali!
Argumentov za tako stališče je še nekaj.
Poslancu, ki je bil pravnomočno obsojen in je na prestajanju kazni, se ne morejo in ne smejo podeljevati nove pravice in posebej zanj vpeljevati novi režim, ki je bistveno drugačen od navadnega zaporniškega. Na ta način se obsojenega poslanca, ki mu je ljudstvo podelilo mandat in omogoča izvrševanje poslanske funkcije, postavlja nad navadnega državljana.
Na podlagi 50. člena zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, po katerem obsojenca, ki je s storitvijo kaznivega dejanja zlorabil svoj poklic, dejavnost ali dolžnost ali mu je izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica, ni mogoče omogočiti opravljanje dela v kazenskem zavodu ali zunaj njega.
Očitno je, da si nekateri želijo vzeti več pravic kot jih priznavajo ljudem, ki jih zastopajo. Poslanci in poslanke, kot najbolj javno izpostavljeni uslužbenci, bi morali biti zgled ostalim državljanom. Zato, če hočejo poslanke in poslanci povrniti ugled med državljani, morajo poslanci in poslanke začeti pri sebi in zase uvesti ne le enake, ampak še bolj striktne kriterije delovanja, kot veljajo za sodržavljane, ki jih zastopajo.
Združena levica bo v parlamentu politično podprla vsako pobudo, ki bo v interesu ljudi. Menimo, da je poslanska funkcija bolj privilegij kot pravica. Ta privilegij mora poslanec upravičiti s svojim zgledom in delovanjem v javnem interesu, ki pa je pomembnejši in širši od njegovega zasebnega interesa ali ozkega interesa skupine ljudi, ki ga podpira. Zato smo na današnji 1. nujni seji Mandatno-volilne komisije zastopali enakost ljudi pred zakonom in podprli zahtevo, da se obsojenem poslancu na prestajanju kazni odvzame mandat.
