Poslanska skupina Združena levica je na 9. izredni seji Državnega zbora dne 19.2.2015 zavrnila predlog rebalansa proračuna za leto 2015. Govor koordinatorja sveta IDS, Luke Mesca, v imenu poslanske skupine ZL, si lahko preberete ali ogledate na tem mestu.
Slovenija še vedno ostaja ujetnica dveh razvojnih paradigem, ki peljeta v slepo ulico. Desna alternativa je neoliberalizem. Po njej naj bi se znižali davki in državni izdatki, uvedli bi večinski volilni sistem in Drugo republiko, torej, okrepili politično oblast, da bi ta zdržala proti zmanjševanju socialnih in delavskih pravic, ki so odpihnile zadnje vlade. Alternativa, ki jo ponuja tako imenovana sredina in leva sredina, zadnje tri vlade, pa je neoliberalizem s človeškim obrazom. Ta na področju javnih financ pomeni blažje fiskalno pravilo, nekoliko manj rezov v plače in nekoliko manj rezov v socialne pravice. Ampak, ko bomo čez štiri leta pogledali okrog sebe, bomo videli, da nas je gospod Cerar z ekipo počasi, a vztrajno pripeljal v isto Drugo republiko, po tistem znanem načelu, da žaba, če jo vržeš v vrelo vodo, skoči iz lonca, če vodo počasi segrevaš, pa tega ne opazi in se skuha. Dejanska alternativa, ki jo zagovarjamo mi, Združena levica, je pravična davčna reforma, socialno in razvojno naravnan proračun. Tega pa v tem proračunu ni, zato ga, na žalost, ne moremo podpreti.
Makroekonomske razmere v Sloveniji in politične razmere v Evropi so se radikalno spremenile. In lahko bi se še bolj, če bi minister Mramor nedavno na pogajanjih evro skupine z Grčijo, ki si prizadeva za konec varčevanja in nov investicijski cikel v Evropi, ta prizadevanja podprl, ne pa da jih je kratkovidno potolkel. A vseeno, nobenega izgovora ni več za vztrajanje pri varčevalnem proračunu. Državljani te države si socialen in razvojno naravnan proračun zaslužijo in ga potrebujejo.
Kako do njega? Za socialen in razvojen proračun je najprej potrebna pravična porazdelitev bremen na strani prihodkov. Proračun in rebalans, ki sta pred nami spet temeljita na nepravični davčni politiki. Vlada znižuje primanjkljaj samo z rezanjem izdatkov in pravic, nič pa ni naredila na strani prihodkov. Na strani prihodkov imamo rezerve, ki jih vlade nočejo izkoristiti, saj bi s tem posegle v privilegije kapitala in najpremožnejših. To kažejo tudi podatki, ki jih Eurostat izdela vsako leto in z njimi primerja davčne politike evropskih držav.
Prioritete proračuna in rebalansa proračuna bi morale biti po mnenju Združene levice tri: zdravje, dostojno življenje in razvoj, tako razvoj vsakega posameznika kot razvoj družbe in gospodarstva.
Zdravje
Delež sredstev, ki jih v Sloveniji namenjamo za zdravstvo, je nizek in pada. V Letu 2013 je po ocenah ZZZS-ja padel na 8,8 % BDP-ja. Dodaten problem pa je, da imamo tudi zelo nizek delež javnih izdatkov. Po statistiki Eurostata 7 % BDP-ja, po oceni Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa samo 6,5 % (v letu 2012). Če želimo, da bodo imeli naši prebivalci tako zdravstveno oskrbo, ki bo primerljiva z razvitim svetom, je treba povečati proračunske izdatke za zdravje in končno ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje in ga nadomestiti s socialno pravično dajatvijo. V Avstriji se za zdravje namenja 8,5 odstotkov BDP-ja javnih sredstev, pri čemer ima Avstrija dvakrat višji BDP. Pozdravljamo rahlo povečanje sredstev za ministrstvo za zdravje, vendar je to približno tretjina promila BDP-ja ob tem, da prihodki Zavoda za zdravstveno zavarovanje v zadnjem času v najboljšem primeru stagnirajo.
Dostojno življenje
Po mnenju Združene levice bi moralo biti socialno varstvo ena od prioritet. Zagotoviti bi moralo dostojno življenje vsem. Po deležu izdatkov za socialo smo podpovprečni. V Sloveniji so skupni izdatki 18,9 %, v Avstriji 21,4 % v celotni EU 20,6 % . Ta proračun je sestavljen tako, da denarna socialna pomoč dosega samo dve tretjini življenjskih stroškov, izračunanih pred šestimi leti. Torej ne samo, da ta proračun ljudem ne omogoča dostojnega življenja, vprašanje je, ali omogoča fizično preživetje.
Razvoj
O kakšnem razvoju lahko sploh govorimo, če je raziskavam in razvoju v gospodarskem resorju namenjenih 10 milijonov EUR? Izdatki za republiške in Zoisove štipendije se znižujejo za 30 milijonov z nekaj neprepričljivimi obljubami, da bo vlada nekje dobila še 10 milijonov. Sredstva za raziskovalne projekte so bistveno prenizka, investicij kronično primanjkuje. Vlada očitno pozablja na razvoj.
Kje so torej rezerve? Največ rezerv je v pravični obdavčitvi, rezerve pa so tudi v prerazporeditvi izdatkov glede na družbene potrebe. Za primer se lahko vprašamo, ali si lahko privoščimo obrambni sistem, ki ni več primeren za obrambo?
