Luka Mesec: govor na prvem rednem kongresu stranke, 4.4.2015

11091588_436390346538974_6064318502243444648_n

Tovarišice, tovariši,

Eno leto mineva od ustanovitve Iniciative za demokratični socializem. Eno leto, odkar je tolikokrat prekleta beseda socializem zopet dobila domovinsko pravico v slovenskem političnem prostoru. Eno leto, odkar smo se, socialistke in socialisti, prvič zbrali tu, v Španskih borcih, da tudi v Sloveniji rečemo NE neoliberalnemu kapitalizmu in mu predočimo jasno alternativo: demokratični socializem.

Ko sem lani govoril na tem odru, sem svoj govor zaključil z besedami »leto 2014 bo odlično!«. A ko sem izrekel te besede, si niti misliti nisem mogel, kakšen prodor bomo v resnici napravili v naslednjih mesecih. Da bomo že 4 mesece po kongresu del parlamentarne koalicije Združena levica s 6 poslanci. Da bomo 8 mesecev kasneje uživali kar tretjo največjo javno podporo med strankami v Sloveniji in da bo že 12 mesecev kasneje izbojevana ena od velikih bitk v boju za svobodo in enakost, h kateremu smo se zavezali v našem statutu in programu. 

Tovarišice, tovariši, revolucija se je začela!

Revolucija se je začela in zato ni časa, da bi počivali na lovorikah. Kljub opustošenju, ki ga je za sabo pustila kriza kapitalizma, se kolo zgodovine še vedno neusmiljeno vrti v prid kapitalu in njegovim političnim zastopnikom. V Sloveniji smo dobili še eno vlado, ki nadaljuje z doktrino šoka, ki jo je začela vlada Janeza Janše, nadaljevala vlada Alenke Bratušek,sedaj pa je štafeta v rokah Mira Cerarja. Glavne politike na dnevnem redu so še vedno privatizacija, zategovanje pasov najšibkejšim ter brezpogojno uklanjanje Bruslju in finančnim trgom.

Te vlade in te politike Sloveniji delajo nepopravljivo razvojno, družbeno in gospodarsko škodo, zato mora biti naša prva prioriteta, da jih zaustavimo!

Samo v zadnjih treh mesecih je vlada Mira Cerarja najverjetneje nepopravljivo določila usodo najboljših slovenskih blagovnih znamk: Elana, Radenske, Pivovarn Union in Laško, Polzele, Adrie. S tem Slovenija tone še globlje na evropsko in svetovno periferijo. Nekoč samostojna podjetja zdaj postajajo podružnice tujih multinacionalk, dobički se stekajo iz države, centri moči in odločanja pa so iz dneva v dan dlje od demokratične volje ljudstva. Z vsakim prodanim podjetjem se oddaljujemo od pogojev za delavsko upravljanje in od pogojev demokratično-socialistične ekonomije, ki se ne ravna po dobičkih, ampak služi potrebam ljudi in ne uničuje okolja!

Proti privatizaciji bomo v letu, ki je pred nami morali nastopiti še odločneje in z vsemi sredstvi – če ne drugače, z referendumom!

Druga stvar, proti kateri se moramo demokratični socialisti brezkompromisno boriti, so slovenske politične elite, ki ne zamudijo priložnosti, da bi se podredile domačemu ali mednarodnemu kapitalu.

Proti elitam, ki zdaj zaradi nekakšnih zavez Bruslju razprodajajo državno premoženje. Na primer NKBM, banko, v katero je Slovenija v zadnjih dveh letih vložila preko ene milijarde evrov, ki jo zdaj za pičlih 200 milijonov prodajajo skladu špekulativnega kapitala!

Proti elitam, ki zaradi pohlevnosti do hegemonske Nemčije v konfliktu z vlado tovariške Sirize v Grčiji nastopajo še ostreje kot sama nemška nomenklatura!

Proti elitam, ki na spoznavnem sestanku sprašujejo novega ameriškega veleposlanika v Sloveniji, kdaj misli ZDA ali NATO vojaško poseči v neposlušno Grčijo!

Še naprej bomo bili brezkompromisen boj proti elitam, ki z eno roko pomagajo zvijati Grčijo in jo silijo v drakonske varčevalne ukrepe, z drugo pa te iste ukrepe uvajajo tudi pri nas. Z izgovorom, da so taka pač pravila igre v Evropi, da je to evropski način. Kot da teh pravil ne bi sami soustvarjali!

Zdaj imamo fiskalno pravilo, nov varčevalni proračun, kronični manko investicij, reze v štipendije in socialne transferje, dodatno zmanjševanje nadomestil za brezposlenost. Vse to so posledice natanko te lakajske politike, ki smo ji danes priča. Politike, ki interese kapitala postavlja pred interese ljudi!

Tovarišice, tovariši!

Izboriti moramo konec privatizacije in namesto nje uvesti delavsko so- in samoupravljanje.

Končati moramo priklanjanje Bruslju in Frankfurtu in namesto tega z grško Sirizo, španskim Podemosom, nemško Die Linke, hrvaško Radničko fronto in drugimi voditi skupen boj za drugačno Evropo.

Končati moramo varčevalne ukrepe in izkoriščanje ter namesto tega odpisati dolgove revnim, omejiti plačna razmerja na 1:5, uvesti pravično davčno reformo, biti boj proti davčnim oazam in strogo regulirati kapital!

 In nenazadnje, kot je pokazala afera honorarji: izkoriščanje in zaslužkarstvo nista omejena le na zasebni sektor, dodobra bo potrebno prevetriti tudi javnega!

To so le nekatere od nalog, ki so pred nami. A višje, ko bomo šli, strmejša bo pot in nevarnejši nasprotniki.

Kot stranka Iniciativa za demokratični socializem in kot koalicija Združena levica zato ne smemo izgubljati ne mesecev, ne tednov in ne dnevov v boju za socializem. V naslednjem letu bo treba vse sile upreti v širjenje naše regionalne mreže, v gradnjo gibanja, v vključevanje novih članic in članov, v izobraževanje in predvsem v nadaljnjo demokratizacijo odnosov v naši stranki in koaliciji, da bomo sami, z lastnim zgledom, nudili vizijo dejansko demokratične, pravične in svobodne družbe prihodnosti: demokratičnega socializma. 

Tovarišice, tovariši, svoj lanski govor sem zaključil z besedami, da bo leto 2014 odlično. Leto 2015 bo še boljše! Spomnimo se: še nedolgo tega so se elite demokratičnemu socializmu smejale. Lani jih je smeh minil. Letos pa jim bomo skupaj pokazali, da se njihov čas izteka!

Deli.