Objavljamo povzetek govora Luke Mesca na posvetu Združenja svetov delavcev Slovenije. Na posvetu, ki se je odvil v četrtek, 15.10. v Ljubljani, so sodelovali Mato Gostiša (ZSDS), Luka Mesec in Marko Kržan (IDS/ZL) ter Franc Žnidaršič (DSD/ZL).
Zadnjih 30 let so nas kot družbo prepričevali, da obstaja samo en družbeni cilj: neoliberalizem. Nekatere države gredo tja hipoma s šok terapijami, Slovenija pač počasi s t.i. gradualizmom. V tem svetu je beseda reforma – ki je levičarskega izvora; uporabljala so jo protisistemska gibanja, ki so se zavzemala za reformo kapitalizma v nekaj boljšega – dobila popolnoma nov pomen. Ko danes vlade govorijo o “strukturnih reformah”, govorijo vedno in izključno o odpravljanju obstoječih pravic: delavskih, socialnih, okoljskih, potrošniških.
To je politika neoliberalizma, to je razredni boj kapitala. To je politika, ki skuša odpraviti, kar je bilo priborjenega v povojni dobi in nas popeljati nazaj v obdobje, ki ga Thomas Piketty poimenuje kot Belle Epoque: v obdobje na koncu 19. stoletja, ko so bile neenakosti zgodovinsko največje, družbo pa so sestavljali ultra bogati kapitalistični magnati na eni strani in brezpraven proletariat na drugi. Zato je skrajni čas, da se nehamo umikati. Da organiziramo samoobrambo in besedi reforma vrnemo njen izvorni pomen.
Naša družba se ne reformira, ampak deformira!
V ZL smo v sodelovanju z napredno civilno družbo za to jesen pripravili tri take ukrepe. S sindikati redefinicijo minimalne plače. Na pobudo ZSDS in DSD pripravljamo Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju, ki ga bomo pospremili še z Zakonom o udeležbi delavcev pri dobičku.
Prvi prinaša izločitev dodatkov iz osnove minimalne plače, ta naj postane absolutni minimum, pod katerega delodajalec delavca ne more potisniti. Drugi odpravlja pomanjkljivosti trenutne ureditve delavskega soupravljanja in predstavlja korak na poti k ekonomski demokraciji. Tretji pa bo podjetja obvezal k obvezni delitvi dobička z zaposlenimi, vkolikor se bodo lastniki odločali za delitev dobička. S tem se bo a) več dobička zadrževalo v podjetjih za investicije in b) namesto luksuzne potrošnje lastnikov, bomo dobili pravičnejšo delitev proizvedene vrednosti.
To so majhni koraki. A pomembni. Čas je, da zavržemo neoliberalne reforme na smetišče zgodovine in si izborimo 21. stoletje, ki bo dokončalo razsvetljenski projekt: človeštvo naj vzame usodo v svoje roke. Če uspemo vzeti usodo v roke v podjetjih, v katerih delamo, bo to velik korak naprej.
Za ekonomsko demokracijo, za demokratični socializem!