Iniciativa za demokratični socializem podpira prizadevanja Združenja za državljanski nadzor zdravstvenega varstva ZaNas za celovito prenovo slovenskega zdravstvenega sistema, ki naj temelji na solidarnosti, pravičnosti, kakovosti in vsem prebivalkam in prebivalcem dostopnem in neprofitnem javnem zdravstvenem sistemu.
ZA SOLIDARNOST IN PROTI NEOLIBERALIZMU IN KORUPCIJI V ZDRAVSTVENEM SISTEMU
Slovenija je z vstopom v Evropsko unijo na široko odprla vrata neoliberalni politiki, ki je dobila še poseben zamah ob sedanji ekonomski krizi. Vlade zadnjih let niso hotele ali znale ohraniti z ustavo opredeljenih pravic svojih državljank in državljanov. Te pravice določajo, da je Slovenija socialna, pravična in pravna država, da se s pravicami do zdravstvenih storitev uresničuje ustavna človekova pravica do socialne varnosti, ki mora biti zagotovljena vsakomur brez razlikovanja glede na osebne okoliščine, med katerimi je tudi gmotno stanje. Vsak dan so prebivalke in prebivalci Slovenije soočeni z napovedmi in grožnjami po spreminjanju socialne države, ker jo država, to pa smo ljudje, ne zmore ohraniti. Napovedane zdravstvene reforme, ki se lahko zgodijo le z najširšim soglasjem prebivalk in prebivalcev, odražajo eksperimentiranja posameznih elitnih skupin in diktat kapitala, ki brezobzirno narekuje evropsko politiko tudi na tem področju. Slovenska vlada tako politiko ponižno uveljavlja, pa čeprav se je pretirano varčevanje predvsem na področju socialne politike izkazalo za zmotno, kar je priznal celo Mednarodni monetarni fond.
ZDRAVSTVENI SISTEM
Združenje za državljanski nadzor zdravstvenega varstva ZaNas od politike zahteva, da slovenski zdravstveni sistem temelji na solidarnosti, pravičnosti, kakovosti in vsem prebivalkam in prebivalcem dostopnem in neprofitnem javnem zdravstvenem sistemu. Spremembe lahko nastajajo le na podlagi natančnih in strokovno ter ideološko neodvisnih analizah stanja in NE na usmeritvam, da bo le vstop zasebnih sredstev in kapitala zagotovilo cenejše, dostopnejše in kakovostnejše zdravstvene storitve.
V Združenju ZaNas zagovarjamo javno zdravstveni sistem, saj kazalniki iz preteklosti kažejo, da je javni zdravstveni sistem tisti, ki lahko prebivalcem in prebivalkam zagotavlja učinkovito zdravstveno varstvo in dostop do zdravstvenih storitev na vseh ravneh organiziranosti, ne glede na materialni položaj ljudi.
Zasebno izvajanje zdravstvenih storitev s koncesijami so le dopolnitev deficitarnosti javne zdravstvene mreže. Zasebne zdravstvene storitve se izvajajo na podlagi samoplačništva, vendar morajo izvajalci imeti dovoljenje za delo.
Zahtevamo učinkovito izvajanje vseh vrst nadzorov, strokovnega, finančnega in upravnega, ki morajo zavarovati zdravstvene pravice ljudi.
Še posebno skrb pa mora država usmeriti k najranljivejšim skupinam kot so otroci, starostniki, ljudje s posebnimi potrebami, brezposelni in revni prebivalci in prebivalke.
Nasprotujemo tudi politiki ZZZS, ki se je nerazumno odločila omejiti pravice žensk do spolnega in reproduktivnega zdravja in s tem posegla v usmeritve, ki veljajo med članicami EU. Predlog, da se uvrsti hormonsko kontracepcijo po sistemu terapevtskih skupin zdravil, bi pomenilo doplačevanje velike večine vrst hormonske kontracepcije, za kar ZZZS nima pravih argumentov, ali pač, da je potrebno varčevati pri ženskah in naslednji korak so otroci!
ZBIRANJE SREDSTEV
Zbiranje sredstev naj tudi v bodoče temelji na solidarnosti tako, da vsi državljani zbirajo denar v sorazmerju z vsemi svojimi prihodki, v zameno pa imajo enako dostopnost do zdravstvenih storitev, ko jih potrebujejo. To pomeni, da se breme stroškov od bolnih prenese na zdrave in od revnejših državljanov na premožnejše.
V Združenju ZaNas nasprotujemo uvedbi socialne kapice, saj to pomeni grob poseg v solidarnost, ali celo njeno rušitev.
Združenje ZaNas zaradi posebnega varovanja otrok in njihovega zdravja predlaga, da se zakonsko opredeli, da so otroci samostojni nosilci zdravstvenega zavarovanja. To je način, da staršem v stiski preprečimo, da po vesoljni Sloveniji prosjačijo za denar za posege, ko rešujejo zdravje in življenje svojih otrok namesto, da bi za zdravje otrok poskrbela država.
Zelo kritično spremljamo razne poskuse zdravstvene politike za zagotavljanje denarja za vzdržnost zdravstvene blagajne in sistema. Opozarjamo, da se ves čas breme neučinkovitega pobiranja prispevkov, slabe organizacije dela in korupcije v zdravstvenem sistemu, ki se posledično kaže kot pomanjkanje finančnih sredstev zdravstvene blagajne, prenaša na zavarovance, ki morajo vedno več doplačevati za zdravstvene storitve. Delež doplačil k ceni storitve obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki ga zagotavlja ZZZS in 100% ceno storitve je že zelo velik, zato predstavlja hud problem tistim prebivalcem Slovenije, ki dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja niso zmožni plačevati.
Pogosto pa so bolniki celo prisiljeni vstopati v »sistem« kot samoplačniki, ker po redni poti ne pridejo do izvajalcev zdravstvenih storitev ali pa je čakalna doba nedopustno dolga. Z varčevalnimi ukrepi, ki jih je sprejela vlada in Državni zbor ter predlaganimi dodatnimi rezi, ki so največji prav v zdravstvenem sistemu, pa ni pričakovati, da se bodo razmere za prebivalstvo izboljšale. Nasprotno, dostopnost se zmanjšuje. Minister za zdravje pa NIČ, očitno računa na neizmerno potrpežljivost slovenskih bolnikov. DO KDAJ ŠE?
Zdravstveno politiko, ZZZS, finančno ministrstvo in vlado zato pozivamo, da takoj vzpostavijo pregleden in učinkovit sistem tekočega zbiranja prispevkov in tako zagotovijo vzdržen zdravstveni sistem.
Nedopustno je, da se delodajalci nekaznovano izmikajo plačilom prispevkov za zdravstvo. Prav tako je neodgovorno, da politika zelo lahkotno sprejema odločitve, da zakonsko omogoči boniteto in nekatere delodajalce za določeno obdobje oprosti plačilo zdravstvenega prispevka, ne da bi izpad prihodka v zdravstveno blagajno nadomestila z drugim virom kot na primer s sredstvi iz proračuna. To je očitna zloraba sistema solidarnosti.
Celotni izdatki za zdravstveni sistem so se v letu 2012 še naprej zniževali. V letu 2011 so znašali 8,8% BDP, v letu 2012 pa po prvi predhodni oceni ZZZS 8,9% BDP, vendar je bilo to minimalno povečanje deleža izdatkov v BDP v zadnjem letu povezano zgolj s padcem BDP.
Javni izdatki za zdravstveni sistem so se že tri leta zapored zaradi znižanja prihodkov od prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje (in ob cilju, da se financiranje izvaja brez zadolževanja ali dviga prispevne stopnje) realno zniževali, skupaj v letih 2010–2012 za 6,3%. Tako se je delež javnih izdatkov v BDP v letu 2011 po oceni ZZZS znižal na 6,3% BDP, v letu 2012 pa na 6,4% BDP. Hkrati se je spremenilo razmerje med javnimi in zasebnimi izdatki za zdravstveni sistem. Delež javnih izdatkov je v letu 2011 znašal 72,3%, v letu 2012 pa 71,8%. Soočamo se z realnim padcem javnih izdatkov za zdravstveni sistem, ki je v letih 2010-2012 padla za 2,3%, v letu 2012 pa še za 2,1%.
Zasebna sredstva v celokupnih sredstvih za zdravstveni sistem pa se že približujejo 28 % in nas uvrščajo v vrh evropske lestvice po nepravičnosti.
V ZaNas ne pristajamo na zniževanje deleža sredstev za zdravstveni sistem znotraj javnih sredstev, saj ravno kriza, ki jo doživlja Slovenija, naravnost kliče po dodatnih in zadostnih finančnih virih, ker ljudje v stiski praviloma pogosteje potrebujejo zdravstvene storitve.
Zahtevamo tudi transparentno in učinkovito porabo zdravstvenega denarja za delovanje sistema in zagotavljanje zdravstvenih storitev ljudem. Nadzorni organi na vseh ravneh pa naj z takojšnjimi ukrepi preprečijo vse vrste korupcije in klientelizma v zdravstvenem sistemu in uvedejo sankcije za kršitelje.
SISTEM ZDRAVSTVENIH ZAVAROVANJ
V Združenju ZaNas nasprotujemo uvajanju konkurenčnosti v zdravstvenem sistemu, ker to ne bo zagotavljalo večje dostopnosti in kakovosti. Konkurenčnost v zdravstvenem zavarovalništvu z uvajanjem novih zasebnih zavarovalnic, še posebno za izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja pomeni drobljenje in izgubo denarja za delovanje sistema. Očitno se v Sloveniji nismo ničesar naučili iz neustreznega delovanja Vzajemne, ko se je dopolnilno zavarovanje iz zdravstvene blagajne preneslo na vzajemno družbo. Ogrožena je tudi stabilnost financiranja zdravstvenega sistema, saj je Slovenija majhna rizična skupnost z le dvema milijonoma prebivalcev. Od ZZZS zahtevamo učinkovito in pregledno upravljanje javnega zdravstvenega denarja, s katerim se financirajo zdravstvene storitve, ki jih zagotavlja zakon.
Predlagamo preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in prenos v ZZZS, komercialne zavarovalnice pa naj izvajajo dodatna zdravstvena zavarovanja za nadstandardne storitve, ki pa ne smejo biti preskakovanje čakalnih vrst.
Do sprejema nove zakonodaje predlagamo vladi in zavarovalnicam, da ne zvišujejo premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, saj poslovanje zavarovalnic v preteklem letu izkazuje precejšnje dobičke v vseh treh zavarovalnicah, namensko zbranih sredstev pa niso v celoti vrnile v zdravstveni sistem. Po predlogu interventnega zakona pa naj bi celo pristali, da se celotni dobiček zavarovalnic nameni v njihovo kapitalsko ustreznost, ker nam tako ukazuje evropska direktiva. Nesprejemljivo je, da se slovenski zdravstveni sistem ob vsem tem utaplja v izgubah!
Ustvarjeni dobički iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja se morajo obvezno nameniti za potrebe po zdravstvenih storitvah prebivalstva ali preusmeriti sredstva iz dobičkov v obvezno zdravstveno zavarovanje in za bonitete zavarovancev.
V Združenju ZaNas smo zagovorniki celovite prenove zdravstvenega sistema z zdravstvenim zakonikom, saj bi le tako lahko pripravili dokument, ki bi enotno in pregledno uredil zdravstveni sistem in onemogočil parcialno urejanje posameznih dejavnosti in področij.
