Pred dobrim tednom, dne 5. maja 2015, so Skopje zajeli sprva mirni protivladni protesti, na katerih je po različnih poročilih sodelovalo med dva in pet tisoč ljudi. Povod za protest, ki se je začel pred vladno stavbo, je bilo razkritje, da je premier Nikola Gruevski skupaj s sodelavci, med njimi ministrico za notranje zadeve Gordano Jankulovsko, prikril umor, ki se je zgodil 6. junija 2011, za katerega je bil odgovoren pripadnik specialne enote policije. Vzroki za protest, ki nedvomno ni zadnji – opozicija že napoveduje shod 17. maja – pa so seveda globji.
Dolgotrajna politična in ekonomska kriza sta Makedonce pahnila na rob obupa. Makedonija se sooča z ekonomsko krizo, visoko ravnijo politične, strukturne korupcije, in avtoritarnim režimom vladajoče stranke VMRO DPMNE (Notranja makedonska revolucionarna organizacija – Demokratična stranka za makedonsko nacionalno enotnost). Nasilnemu in avtoritarnemu načinu njenega vladanja na videz nasprotujejo zgolj socialni demokrati, ki so tudi organizirali nedavne proteste. S centraliziranim upravljanjem družbenih podsistemov si stranka zagotavlja vpliv v šolstvu, vojski, policiji in drugod. Tako smo ob nedavnih dogodkih v Kumanovu lahko dodatno v dvomih o pravih vzrokih za oborožene spopade.
Potrebno pa je dodati, da socialni demokrati niso edina opozicija v državi, dejavna je namreč tudi vrsta nevladnih organizacij, izjemno aktiven študentski plenum ter nabor levih iniciativ, kot je gibanje Solidarnost. Prav ti tvorijo tista sidrišča, okoli katerih se lahko organizira množično gibanje, ki bo sposobno ne le prisiliti vlado k odstopu, temveč tudi ponuditi kredibilno alternativo.
Na primeru Makedonije so jasno razvidne inherentne omejitve parlamentarne demokracije v pogojih kapitalizma, in avtoritaren značaj, ki ga lahko tako organizirana avtoriteta privzame v zaostrenih, kriznih okoliščinah. Prav zato kritike posameznih političnih in ekonomskih situacij nikoli ne smemo oddvojiti od celostne kritike kapitalizma. Zato Iniciativa za demokratični socializem izraža svojo podporo vsem protestnikom v Makedoniji, predvsem pa vsem naprednim silam, ki bodo sposobne makedonske državljane poenotiti ne le glede socialdemokratske agende, temveč tudi napredne, socialistične politike.
