Na današnji novinarski konferenci je poslanec Združene levice Matjaž Hanžek predstavil novelo Zakona o romski skupnosti. Z novelo v Združeni levici odpravljamo ključne pomanjkljivosti leta 2007 sprejetega Zakona o romski skupnosti, na katere že vrsto let opozarjajo tako romska skupnost v Sloveniji, kot Varuh človekovih pravic, romske organizacije in društva, pa tudi mednarodne organizacije, kot je na primer ECRI – Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti.
Novela zakona prinaša nujno potrebne spremembe na področju pomoči romski skupnosti. Z novelo želimo urediti nerazrešena bivanjska in prostorska vprašanja, s katerimi se sooča manjšina. Prav tako želimo izboljšati politično organiziranje in delovanje romske skupnosti v Sloveniji. Zakonske rešitve, ki jih predlagamo v Združeni levici, bodo romski manjšini omogočile, da se sooči z velikim razvojnim zaostankom. Ta je posledica pomanjkljivega zagotavljanja osnovnih življenjskih pogojev, na področju izobraževanja ter na področju zaposlovanja.
Matjaž Hanžek: »V Združeni levici smo prepričani, da je potrebno vsem članom družbe zagotoviti enakopravnost, socialno varnost in dostojno življenje. Zato že od začetka mandata opozarjamo, da neurejene bivanjske razmere ne omogočajo enakopravne vključitve Romov v družbo. Ker so brez socialne mreže in izobrazbe, se ne morejo zaposliti. Brez dotoka sredstev skozi zaposlitev pa si ne morejo privoščiti izboljšanja bivalnih razmer. To je začaran krog socialne izključenosti.«
Če želimo omenjene pomanjkljivosti odpraviti in romski skupnosti omogočiti enake življenjske pogoje, ki jim pripadajo po Ustavi RS, potem je najprej potrebno odpraviti obstoječe neskladje med zakonom o romski skupnosti in njegovim izvrševanjem na lokalni ravni. Nedopustno je namreč, da nekatere občine še vedno niso uredile bivalne razmere in niso rešile prostorsko problematiko romske skupnosti, čeprav jim to nalaga zakonodaja. Danes imamo tako območja, kjer so v romskih naseljih zagotovljeni zgolj osnovni komunalni priključki in naselja, kjer sploh ni tekoče vode in elektrike.
Zato predlagamo, da občinam, v katerih živijo Romi, država nameni višjo povprečnino, ki bo morala biti porabljen namensko: za urejanje prostorske problematike, za zagotavljanje komunalne oskrbe, oskrbe z vodo, odvoz komunalnih odpadkov, urejanje cest in tako dalje. V kolikor pa občina ne bo zagotavljala osnovne infrastrukture v skladu z zakonom, predlagamo, da se občini odvzamejo namenska sredstva, pristojnosti pa se prenesejo na državo.
V ZL smo prepričani, da je reševanje prostorske in bivanjske problematike lahko uspešno le, če bo uzakonjen tudi moratorij na razpolaganje z nepremičninami in zemljišči, v ali na katerih živi romska manjšina. Nepremičnine in zemljišča bi bilo po našem predlogu možno prodati le pod pogojem, da k prodaji poda soglasje tudi Urad za narodnosti in da obstaja že pripravljen načrt selitve prebivalcev. S tem ukrepom bi preprečili vse bolj pogoste prodaje zemljišč, na katerih bivajo Romi, ter posledično njihovo prisilno razselitev.
Tretja večja sprememba, ki jo predlagamo, se nanaša na sestavo Sveta romske skupnosti, ki je osrednji sogovornik vlade pri reševanju romske problematike. Člani Sveta so do sedaj bili imenovani arbitrarno, brez večjega vpliva Romov, zaradi česar prihaja do očitkov, da Svet svoje pristojnosti ne izvaja, predstavniki pa ne prevzemajo nobene odgovornosti, še najmanj politične. Ker je sestavo sveta potrebno prilagoditi dejanskim razmeram in spremembam na področju delovanja romskih skupnosti, predlagamo, da člane romskega sveta volijo Romi sami na neposrednih in demokratičnih volitvah na vsake štiri leta. Le na ta način bodo predstavniki Romov odgovarjali svoji skupnosti za to, kako dobro bodo zagovarjali njene interese. Svoje predstavnike v Svetu bi imele vse regije, v katerih živi romska manjšina, predstavniki romskih društev in predstavnik Sintov. Za zagotavljanje ustreznih pogojev za delo pa bi pri Svetu omogočili tudi zaposlitev treh javnih uslužbencev.
Poleg treh ključnih novosti predlagamo, da se v sklopu Javnega sklada za kulturne dejavnosti ustanovi posebna strokovno-programska komisija, ki bo pomagala skrbeti za ohranitev in razvoj romske kulture, predvsem jezika, glasbe in plesa, ki so osrednjega pomena za identiteto romske skupnosti.
V Združeni levici smo prepričani, da bo naš predlog zakona dobil širše soglasje in podporo. V ta namen bomo v mesecu oktobru in novembru nadaljevali z usklajevanjem naših predlogov, tako s predstavniki romskih in lokalnih skupnosti, kot z institucijami, ki se ukvarjajo z romskim vprašanjem, nato pa bomo rešitve predstavili tudi vladi, pristojnemu ministrstvu ter poslanskim skupinam.