IDS Škofja Loka: Občinski spominski dan na 50 ustreljenih talcev

Kamnitnik

Foto: ZB NOB Škofja Loka

9. februarja 1944 je nacistični okupator za Kamnitnikom postrelil 50 talcev – slovenskih rodoljubov. V sodelovanju z združenjem borcev smo v Združeni levici zato predlagali, da se ta dan razglasi za Spominski dan občine Škofja Loka. Veseli nas, da smo s pobudo vsaj deloma uspeli, saj jo je na decembrskem zasedanju občinski svet z večino glasov umestil na dnevni red naslednje seje.

Ideja sicer ni nova. Prvič smo jo podali že leto dni nazaj, občinska uprava pa je v takratnem odgovoru zapisala, da bo vprašanje predložila statutarno-pravni komisiji. Ker do sedaj o opredelitvi komisije nismo bili obveščeni in ker se 9. februar nezadržno bliža, smo ustrezen predlog spremembe Odloka o grbu, zastavi, prazniku in pečatu Občine Škofja Loka pripravili in vložili kar sami. Pri tem teža zgodovinske tragedije ni edini razlog, da smo se za tako postopanje odločili. Razlogi so predvsem aktualne narave.

Umetnost mogočega

NOB je prepletel kulturno osvoboditev s socialno revolucijo. Kako tudi ne. Domači gospodarji kapitalizma – na čelu s prvaki rimokatoliške cerkve – so svoje bogastvo in privilegije ščitili z blagoslovom in orožjem okupatorja. Toda medtem ko so popolnjevali nacifašistične kvizlinške enote ter streljali, mučili in preganjali svoje lastne ljudi, je partizansko gibanje postavilo temelje drugačne družbe. In z njo uspelo.

Zato smo po vojni dobili zunanjepolitično suverenost, zagotovljene službe in varno starost za vsakogar. Vzniknile so soseske, šole, bolnišnice in podjetja, v njih pa pionirski vzvodi delavske demokracije. Omejitvam navkljub je revolucionarni projekt samoupravljanja opravil s preteklostjo in zgradil pravičnejšo družbo. V tem je njegova dediščina temeljno razsvetljenska. Pogoj njegovega obstoja so ustvarili delovni ljudje, ki so za ceno lastnih življenj prešli od hlapcev do herojev.

Natančno to je energija, ki jo potrebujemo danes. Omenjene dosežke je namreč v veliki meri že izničilo 25 let ‘’politike kot ponavadi’’ v svoji ‘’umetnosti mogočega’’, ki se je zvedlo v povečevanje dobička za kapital na račun vsakdanjega preživetja večine ljudi.

Nujnost potrebnega

Nasproti temu socialisti postavljamo nujnost potrebnega: delovna mesta, delavsko demokracijo, socialno varnost in skrb za okolje. To seveda terja poseg v lastninske privilegije in moč kapitala, ki jih njegovi nosilci ne predajajo zlahka. A najsi bo denimo odprava revščine in brezposelnosti še tako nujna, sta bili pravica do socialne varnosti in pravica do dela vedno izborjeni, ne podarjeni – skozi razredni delavski ponos in upor.
Dan spomina je obeležje takega zgodovinskega trenutka. Je tudi vzor delavske trdoživosti, zgled, kako si lahko narodovo bogastvo, ki so ga v 25 letih razgrabili kapitalistični razredi, ponovno priborimo. Zato upamo, da bodo vsi občinski svetniki Škofje Loke prepoznali pomembnost dogodkov izpred 72 let. Ne le, ker se 9. februarja spominjamo tragedije, ampak predvsem, ker se spominjamo moči upanja.
Deli.