Iniciativa za demokratični socializem ostro obsoja pasje borbe, ki po podatkih skupine Ustavimo pasje borbe potekajo vsaj na naslednjih lokacijah v Sloveniji: za reko Savo v Ljubljani, v Apačah, Kranju, Kopru, na Ptuju, v Trbovljah blizu toplarne, v Velenju v bližini rudnika, v Prekmurju in pri odcepu pri Črnem Kalu. Za prizorišča organiziranih pasjih borb v Sloveniji je skupina izvedela preko anonimnih klicev in podatkov, dostopnih na internetu.
Skupina Ustavimo pasje borbe je že pred mesecem in pol policiji posredovala več kot 300 strani dokaznega gradiva o pasjih bojih, in o Mariborčanki, ki je nastopila v RTV oddaji Tednik ter tam javno priznala, da je pasjeborka. Prijava in opis dogajanja so bili po izjavah članov skupine med drugimi poslani tudi na Generalno policijsko postajo, državnemu tožilstvu, generalnemu državnemu tožilstvu, območnemu tožilstvu v Mariboru, županoma Ljubljane in Maribora in političnim strankam. Mariborska policijska postaja meni, da ni »oprijemljivih dokazov,« VURS pa, da pasje borbe praviloma organizirajo mednarodne kriminalne združbe in je reševanje tovrstnih zadev potemtakem v pristojnosti policije.
Spomnimo, da so pred tremi leti med preiskavo na posestvu umorjenega pasjeborca v Tepah pri Litiji med drugim našli t. i. borbene pse in borbeni prostor, kjer so se psi več let spopadali med sabo za zabavo in stave gledalcev. Pred dvema letoma pa so primer psov, domnevno namenjenih pasjim bojem, obravnavali tudi pri Obalnem društvu proti mučenju živali. Lastniku iz Izole je bilo odvzetih pet psov v zelo slabem zdravstvenem stanju, ki so bili nameščeni v gozdu, na parceli v lasti kmetijskih skladov.
Lastniki psov v posamezni borbi psov zaslužijo tudi do 30.000 ali 40.000 eur. Cene se posameznim živalim določajo glede na njihovo »uspešnost:« eden izmed psov omenjene Mariborčanke naj bi dosegal ceno več 100.000 eur in naj bi bil skrit nekje v Srbiji.
V IDS smo zgroženi ob neukrepanju pristojnih organov in se hkrati jasno zavedamo, da je tudi to posledica dejstva, da imajo živali v zakonodaji še zmeraj status lastnine. Zakonsko jih posedujemo na enak način kot predmete. Določamo jim tržne cene, z njimi trgujemo kot s predmeti, in kot vse v kapitalizmu, tudi njihovo vrednost merimo sorazmerno s profitom, ki ga prinašajo. Pa naj bodo to pasje borbe, množična živinoreja, vzreja in prodaja pasemskih živali za t. i. hišne ljubljenčke, vzreja živali za krzno ali poskusi na živalih. Zakon o zaščiti živali sicer dozdevno regulira človekovo ravnanje s to lastnino, saj prepoveduje povzročanje »nepotrebnega trpljenja«. A človeku je očitno dovoljeno povzročati trpljenje svoji živalski lastnini, če to zanj pomeni užitek, zabavo ali dobiček.
