V sredo, 19. 4. 2017 bo komenski občinski svet odločal o posmrtni podelitvi priznanja “Častni občan občine Komen” prof. dr. Maksimilianu Fabianiju. Predlog je podal Zavod Fabiani, ki ga vodi Blanka Malgaj, sicer občinska svetnica, izvoljena na Listi za razvoj in rast (Zares in ZaAB) in direktorica zavoda. Njena družina je pred sedmimi leti tudi kupila propadajoče 600 let staro Fabianievo posestvo, ki obsega 11 stavb, vinograde in druge kmetijske površine, zavod pa so ustanovili ravno z namenom obnovitve in oživitve tega kulturnega spomenika.
Leto 2015 je bilo v znamneju 150-letnice rojstva arhitekta in urbanista, ki ga postavljajo ob bok Plečniku. V njegovi rojstni vasi Kobdilj pri Štanjelu so takrat odkrili njegov doprsni kip, pred tem je obeležje postavil le Dunaj, kjer se je Fabiani proslavil kot dvorni svetovalec Franca Ferdinanda: po njegovih načrtih na Dunaju stojijo čudovite palače, po potresu v Ljubljani pa je zasnoval precejšnji del mestnega središča. Fabiani se je ob koncu prve svetovne vojne in propadu monarhije vrnil domov ter se posvetil projektom obnove vasi v Furlaniji, Posočju in na Goriškem, pa tudi v Kobdilju in Štanjelu: med drugim je prenovil štanjelski grad in Ferrarijev vrt, v katerem deluje zapleten sistem vodovodne napeljave z zbiralniki in bazenom za vilo in vrt.
Njegov pa je tudi v fašistični mržnji 13. julija 1920 požgan tržaški Narodni dom, a se je Fabiani že naslednje leto včlanil v fašistično stranko. Kljub morebitni naivnosti, ki jo npr. izkazujejo njegove besede, da gre za “enega sicer radikalnih, a naprednih družbenih eksperimentov, nasproti egoizmu kapitalizma in nacionalizma”, ter izgubi vseh nazivov in dejstvu, da brez strankarske izkaznice praktično ni dobil zaposlitve; je ta odločitev nesprejemljiva. Fašisti so požgali mnoge primorske vasi, izgnali in pobili številne Primorce, jih mučili in deportirali v koncentracijska taborišča. Dosledno je izpolnjeval režimska pričakovanja, sicer ne bi bil leta 1935 nagrajen z imenovanjem za župana Štanjela in z odlikovanjem “Cavaliere del Regno d’Italia”, rezerviranim le za zveste podpornike, tako zelo predane, da ga je sam Mussolini sprejel kar trikrat. Fabiani se ni branil razprav o poitaljančevanju, slavljenju režima v govorih na proslavah in vodenju milice, zrisal pa je tudi načrt za še danes stoječo Caso del fascio v Štanjelu, ki je služila predvsem hitrejšemu poitalijančevanju domačinov.
Fabianiju gre torej nedvomno priznanje kot arhitektu in urbanistu, nikakor pa ne more častni občan primorske občine postati podpornik fašizma – sprejemanje odločitev v duhu časa, zaprtje njegovega sina zaradi protifašističnega delovanja in morebitna skrita pomoč vaščanom pred fašističnim in nacističnim divjanjem ne odtehtajo trpljenja in prelite krvi Primorcev.
