IDS Novo mesto: poziv občinskim politikom k obsodbi ponavljajočih napadov na Sokolski dom

12647100_553504971494177_2566196635188851515_n

Poziv lokalnega odbora Novo mesto

Spomnimo, v času decembrskih praznikov je vrata novomeškega Sokolskega doma poškodovala molotovka. Kasneje, v času mednarodnega dne spomina na žrtve holokavsta so se incidenti nadaljevali, stene so bile označene s svastiko in nacističnimi simboli ter novimi grožnjami s požigom. 71 let od osvoboditve nacističnega taborišča Auschwitz, ko se Evropa zaobljubila, da se nacistična grozodejstva ne bodo nikoli več ponovila, ter 26 let po padcu berlinskega zidu, ki naj bi simboliziral konec delitev v Evropi, zopet rastejo ograje in bodeče žice, zopet govorimo o boljših in slabših ljudstvih, zopet nas strašijo s tistimi “drugimi”, zopet je retorika sovraštva in nestrpnosti sprejemljiva in tolerirana. Politika si nabira politične točke na račun delitev in s tem legitimira rasizem in nestrpnost do ljudi, ki prihajajo po pomoč. Takšna družba smo postali, kljub temu, da smo prepričani v lastno solidarnost.

V novomeškem Narodnem domu oz. Sokolskem domu trenutno deluje skvot in umetnostni atelje, kjer se ukvarjajo tudi z dobrodelnostjo in med drugim zbirajo tudi pomoč za begunce. Ravno zbiranje pomoči za begunce je že lep čas trn v peti t.i. domoljubom, s čimer je bila ekipa Sokolca deležna že več nestrpnih verbalnih napadov na socialnih omrežjih in drugje. Pri tem so šli že dovolj daleč, da bi lahko v malo drugačnem spletu okoliščin celo ogrozili življenja.

Opozarjamo na zaskrbljujoč molk predstavnikov občinske oblasti in velike večine novomeških svetnikov, z izjemo svetnika Uroša Lubeja iz stranke Solidarnost. Novomeški občinski svetnik NSi Marko Dvornik nas v svoji kolumni Iz svetniških klopi v januarskem brezplačniku Udarni list celo poduči, da je obsojanje pot sovraštva. Svoje trditve podkrepi s citiranjem Borisa Pahorja, ki pravi, da terorizma ne smeš obsojati ali sovražiti, ampak odklanjati. Pahorjevo izjavo je seveda iztrgal iz konteksta, saj se celotna navedba iz intervjuja za časopis Večer, glasi takole:

“Terorizem moraš odklanjati, obsojati, ne sovražiti. Velika napaka je, če misliš, da ga boš odpravil s tem, da boš združeval vse sile Zahoda in z bombardiranji uničeval islamizem.”

Pahor pravi, da je terorizem potrebno obsojati in odklanjati, ne pa, kot pravi Dvornik, da se moramo vzdržati kakršnihkoli opredelitev. V nadaljevanju svoje kolumne Dvornik metanja molotovk v vrata Sokolskega doma niti z eno besedo ne “odkloni”, zato pa v isti koš meče geste, s katerimi se kolektiv skvota opredeljuje proti neonacizmu, s poskusom zažiga Sokolskega doma. Svetnik v nadaljevanju teksta takole navaja:

“V resnici se dogodek ni začel tisti večer in molotovka ni priletela naključno v ta vrata. Vedeti je potrebno, da je na Narodnem domu kar lep čas visela zastava z napisom »Nazis fuck off« oz. »Nacisti odjebite«. Če kaj, s tem napisom pesnik zagotovo ni izražal ljubezni do bližnjega. Če smo iskreno proti molotovki, moramo biti iskreno tudi proti taki zastavi. Oboje je kos iste torte.”

Takšno enačenje antifašizma in neonacizma, ki si ga je privoščil občinski svetnik, je nesprejemljivo. Zločini nacistov so jasni, zato zavračanje in spodbujanje nacizma nikakor ne more biti “kos iste torte”. Če koga moti oster izbor besed, ki so jih ubrali v kolektivu Sokolca, je njegov namen natanko ta, da jasno in brez vsakršnega dvoma sporoči, da so retorika in dejanja tistih, ki sprejemajo in širijo nacizem, nedopustna. Od občinskega svetnika bi pričakovali, da v prvi vrsti pokaže ničelno toleranco do dejanj storilcev, ki so ogrozila ljudi in premoženje, ki kažejo na nestrpnost in sovraštvo do drugih, ne pa da enači napis na tabli s skrajno sprevrženimi dejanji.

Slovenska politika, tako državna kot lokalna, legitimira in tolerira izbruhe sovražnih dejanj, s tem ko jih z redkimi izjemami nihče, ki se nahaja na položaju izvoljenega predstavnika ljudstva, jasno in ostro ne obsodi. In ker postaja politika vedno bolj prikrito ali odkrito rasistična, postaja takšna tudi družba. Varovanje človekovih pravic je eden izmed temeljnih postulatov skupne evropske zakonodaje, pa vendar politika kriminalizira ljudi, ki bežijo pred vojno in iščejo boljše življenje. Nad njimi se izvaja represija, družba pa je po drugi strani tako zaverovana vase, da je odnos do njih brezbrižen. Kot družba smo pokazali svoj obraz, sovraštvo in nestrpnost do drugih je sprejeto, to pa tudi ali predvsem zato, ker tako župani in občinski svetniki, kot tudi državne institucije ne zmorejo jasno in odločno reči NE dejanjem, kot je napad na Narodni dom.

Spomnimo, gre namreč tudi za najstarejši Narodni dom na matičnem slovenskem ozemlju. Očitno bo potrebno večkrat priklicati zgodovinski spomin in opozoriti, da nikakor ne gre za prvi primer požiga narodnega doma v slovenski zgodovini. Vsekakor pa gre za prvovrstno ironijo: če so tržaški Narodni dom požgali italijanski fašisti, pa se novomeškega lotevajo lokalni samooklicani domoljubi, medtem ko ga ob prezbrižnosti lokalnih funkcionarjev pred lastnim sesutjem in požigalci branijo zaradi solidarnosti z begunci domnevno nedomoljubni skvoterji.

Župana in njegovo pisano koalicijo zato pozivamo, da pokažejo svoje prave barve in se izjasnijo glede tega tega, kaj je domoljubje in kaj je obsodbe vredno zločinsko dejanje?

Lokalni odbor IDS Novo mesto,
Iniciativa za demokratični socializem,
članica koalicije Združena levica

Odgovor kabineta župana
Spoštovani,

na Mestni občini Novo mesto z vso resnostjo spremljamo potek dogajanja v zvezi z Narodnim domom v Novem mestu. Vsako verbalno in fizično nasilje smo tako ob prejšnjih kot tudi zadnjem incidentu večkrat javno obsodili, tako prek naših kanalov kot prek medijev. Obenem ves čas odločno pozivamo k strpni, argumentirani in spoštljivi komunikaciji ter nenasilnemu reševanju sporov.

Zelo verjetno je, da cilj napadov ni izključno sama stavba, ki je kulturni spomenik državnega pomena in ima velik simbolni pomen v novomeški in slovenski narodni zgodovini. Smo v stalnem kontaktu s policijo, ki si prizadeva, da bi v najkrajšem možnem času poiskala storilce teh dejanj. Ugotavljamo, da si tako storilci kot tisti, ki njihova dejanja izpostavljajo v presežnem okviru, izbirajo čas praznikov (Božič, kulturni praznik) in na tak način skušajo pritegniti dodatno pozornost.

Na Mestni občini Novo mesto smo začeli tudi z iskanjem ustreznih rešitev, tako na področju vsebin v sami zgradbi kot v prvih korakih nujne obnove objekta.

S prijaznimi pozdravi,
kabinet župana Mestne občine Novo mesto

Povratni odgovor
Spoštovani gospod župan Gregor Macedoni,

zahvaljujemo se za odgovor, ki ste ga posredovali našemu lokalnemu odboru.

Veseli nas, da ste v stalnem kontaktu s policijo in da si ta prizadeva v najkrajšem možnem času poiskati storilca dejanj. Pozdravljamo tudi vaše javno obsojanje vsakega verbalnega in fizičnega nasilja ter da iz tega obsojanja niste izvzeli nasilja, ki se je zgodil nad Narodnim domom. Opravičujemo se, vkolikor vsega navedenega nismo opazili, pomembno pa je, da so to opazili novomeški občani občani in drugi prebivalci Slovenije.

Žal pa nas vaš odgovor ni pomiril, ampak nas je navdal s še večjo zaskrbljenostjo. Menimo namreč, da v trenutku, ko se se začnejo uporabljati zažigalna sredstva, pozivi k spoštljivi komunikaciji in nenasilnemu reševanju sporov več ne zadostujejo. Zadostuje zgolj še stroga in brezpogojna obsodba, neodvisna od individualnih pogledov na širšo družbeno situacijo, ki daje kontekst takšnim dogodkom.

Radi bi videli, da gre za nerodno izražanje, vendar poved: »Ugotavljamo, da si tako storilci kot tisti, ki njihova dejanja izpostavljajo v presežnem okviru, izbirajo čas praznikov (Božič, kulturni praznik) in na tak način skušajo pritegniti dodatno pozornost,« razblini vsako upanje.

Tovrstno dikcijo lahko razumemo zgolj kot izenačevanje tarč napada in storilcev in dopuščanje interpretacije, da so tarče napada nekako soodgovorne, vkolikor se bodo napadi nadaljevali. V našem prvem pozivu problematiziramo ravno to lahkotno izenačevanje. Opozorila na medlost odzivov na nasilna dejanja in stopnjevanje groženj nikakor ne bi smeli označevati kot pritegovanje pozornosti, še manj pa jih enačiti s tistimi, ki iščejo pozornost z nasilnimi dejanji. To je nevarno.

Pozivamo vas, da organi v mestni občini čimprej uvrstite razpravo o problemu sovražnega govora in nasilnih dejanj na dnevni red občinskih sej ter se v luči že tretjega napada na izvajalce programa v Narodnem domu opredelite do teh pojavov in s tem pokažete enotnost izvoljenih predstavnikov, ne glede na njihove politične razlike, glede nesprejemljivosti tovrstnih dejanj.

Za konec pozdravljamo tudi načrte v smislu iskanja vsebin in obnove objekta kulturnega pomena. Upamo, da bodo ukrepi, ki jih bo občina naposled sprejela, predstavljali korak k nadgradnji obstoječega programa v kulturnem domu in ne k zamenjavi njegovih trenutnih izvajalcev, s takšnimi, ki naj bi predvidoma “sprožali” manj družbenih trenj. Če se bo to zgodilo, potem so tisti, ki so v letošnji zimi zaznamovali dom z nacističnimi simboli in ognjem, vsekakor dosegli svoje.

V pričakovanju dodatnega pojasnila vas pozdravljamo,
svet stranke Iniciativa za demokratični socializem,
članice koalicije Združena levica

Deli.