Peticija v podporo avtonomni Tovarni Rog >>
V Združeni levici Strategije razvoja kulture v Mestni občini Ljubljana 2016 – 2019 ne moremo podpreti, saj ne soglašamo z vizijo razvoja enega izmed ključnih projektov Strategije v naslednjih letih: nekdanje tovarne Rog.
Menimo, da bi morala MOL namesto projekta vzpostavitve Centra sodobnih umetnosti Rog, s poudarkom na “področjih likovnih umetnosti, arhitekture in oblikovanja ter oblikovanja ter drugih kreativnih industrij” in “spodbujanja partnerstev z zasebnimi podjetji”; vzpostaviti dolgoročno sodelovanje z obstoječmi skupinami, ki skrbijo in vnašajo vsebine v ta prostor že celo desetletje. MOL bi morala Tovarni Rog priznati enak pravni status, kot ga ima AKC Metelkova mesto, ki je, v besedah Strategije, “živo ustvarjalno središče, ki mu MOL v celoti priznava in spoštuje njegovo programsko avtonomijo.”
Takšen ukrep bi bil v skladu s temeljnimi načeli, ki jih zastavlja Strategija razvoja kulture, ki govori ne samo o pravici do kakovostnih kulturnih dobrin in storitev, temveč tudi o pravici do aktivnega udejstvovanja v kulturnem življenju. Lastno udejstvovanje na kulturnem področju je tisto, ki še toliko bolj “krepi medsebojno razumevanje in občutek pripadnosti skupnosti”, “bogati kakovost življenja vsakega meščana” in je “močan gradnik skupnostne identitete na ravni mesta”.
Odprtost delovanja in spodbujanje samoorganizacije sta temeljni načeli, v skladu s katerima delujejo avtonomni prostori, kakršna je Tovarna Rog. Izhajajoč iz načina, kako so organizirani, jih avtonomni prostori udejanjajo mnogo učinkoviteje, kot pa to zmorejo nevladne organizacije in javni zavodi na področju kulture. Ti so sicer prav tako pomembna in komplementarna dimenzija kulturne politike. Vendar se ta komplementarnost izgubi, v kolikor se prvo ruši na račun drugega, kot lahko sledi iz Strategije razvoja kulture.
Vsebine, ki se odvijajo na območju tovarne Rog, so neprofitne in izrazito vključujoče narave, s poudarkom na delu z mladimi, marginaliziranimi in socialno ogroženimi. Gre za aktivnosti, ki jih ne bi bilo brez samoiniciativnosti posameznikov in prostovoljnega dela. Po drugi strani pa je brezplačna raba prostorov za ustvarjanje, druženje in izobraževanje ključna za osebnostni razvoj ustvarjalcev, ki nimajo denarja za najem prostorov za rekreacijo, druženje in ustvarjanje. Enako velja za obiskovalce prej naštetih vsebin, saj zaradi naraščanja življenskih stroškov, Rog za mnoge pomeni zadnji prostor, ki omogoča in spodbuja njihovo vključenost v socialno življenje.
Prav zaradi svojega neformalnega značaja je Tovarna Rog s svojo podporo proizvedla kar nekaj nezanemarljivih dosežkov na različnih področjih od civilnodružbenega angažmaja, kulture, umetnosti in vse do športnih dejavnosti, torej ravno na področjih, ki jih aktivno podpira mestna oblast v skladu z vizijo Ljubljane kot naprednega in vključujočega mesta:
-
Prostore v Rogu tako uporabljajo mnogi izmed tvorcev festivala pouličnega gledališča Ana Monroe in njenih sestrskih prireditev; kot tudi feministično-queerovskega festivala Rdeče zore. Gre za dva festivala, ki uživata dolgoletno podporo mesta in prispevata mnogo k njegovi kulturni ponudbi.
-
Rog redno gosti dejavnosti študentov s FF, FDV in FSD, kot so bralni krožki, okrogle mize, filmske projekcije, predavanja in simpoziji.
-
V Tovarni Rog se odvija tudi več športnih, gibalnih in rekreativnih dejavnosti:
V prvem nadstropju tovarne je notranje igrišče za nogomet, kjer poleg občasnih nogometnih turnirjev štirikrat tedensko potekajo treningi či-gonga in taj-čija. V prostorih Cirkusarne NaokRog prav tako štirikrat tedensko potekajo treningi plezanja po svili in drugih cirkuških vaj. V Tovarni imata prostore tudi brake-dance društvo GOR in hip-hop ekipa Sistaz Place. Pri tem je seveda treba omeniti tudi Skatepark, ki so ga njegovi uporabniki naredili sami iz odpadnega materiala in je največji pokriti skejtpark v Sloveniji, ki ga redno obiskuje veliko število otrok in mladostnikov. Vse te dejavnosti so odprte za kogarkoli, dobro obiskane, prostovoljni prispevki se namenjajo za vzdržavenje in urejanje prostorov.
-
Tovarna Rog je predstavljala hrbtenico organiziranja humanitarne pomoči na mejah, ki je bila ključnega pomena v začetnih stadijih, ko so se začele oblikovati tako imenovane “vroče točke”. V zbiranju in dostavljanju humanitarne pomoči ter informiranju beguncev so aktivisti opravili delo, ki je dopolnjevalo delo uradnih humanitarnih organizacij, kar je bilo še posebej pomembno v začetnem stadiju begunske krize, ko se nevladne organizacije zaradi rigidnejše organizacijske strukture še niso bile sposobne odzvati v polnem obsegu.
-
Sedaj ko se je begunski tok umiril, opravlja Socialni center Rog izjemno živo in dinamično integracijsko delo z v Ljubljani nastanjenimi prosilci za azil, ki obsega vse od učnih ur slovenskega, angleškega in farsi jezika, prek čistilnih akcij v dobro lokalne skupnosti, do organiziranja nogometnih turnirjev in družabnih prireditev.
-
Tovarna Rog prav tako nudi prostor za ateljeje (največji je Atelje 10) in delavnice, ki jih je v Rogu ogromno – sepravi slikarji, kiparji, kovači, popravljalci koles, grafiterji, fotografi, multimedijci, sepravi umetniki in obrtniki vseh vrst in kova in tudi razstavni prostori (Zelenica).
-
Socialni center Rog je tudi prostor, ki že desetletje nudi prostore civilnodružbenim gibanjem:
-
Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov, ki se zavzemajo za priznanje in odpravo škode izbrisa iz registra stalnih prebivalcev Republike Slovenije v letu 1992.
-
Nevidnim delavcem sveta, ki je spravila v javno pozornost problem izkoriščanja migrantskih delavcev v gradbeni industriji in doseglo spremembo zakonodaje, ki je urejala to področje.
-
Iz-hod, iniciativa na področju neistitucionalne psihiatrije
-
Protirasistična fronta brez meja, ki organizira humanitarno pomoč na meji in povezuje protirasistične aktiviste in prosilce za azil v lokalnem okolju.
-
Iz vsega naštetega sledi, da Strategije razvoja kulture v Mestni občini Ljubljana 2016 – 2019 ne bomo podprli.
