Svetniški klub ZL je županu MOL poslal pobudo za zadržanje objave Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o urejanju in čiščenju občinskih cest in javnih zelenih površin, ki je bil sprejet na 8. seji Mestnega sveta MOL dne 13. 7. 2015. Akt še ni objavljen v Uradnem listu RS, zato smo glede na burne odzive v javnosti predlagali, da se objava zadrži, akt pa vrne v ponovno razpravo in odločanje na septembrski seji Mestnega sveta MOL.
Razlogi za zadržanje
Odlok po novem predpisuje, da je na občinskih cestah in javnih zelenih površinah prepovedano hraniti živali. Odziv javnosti na to določbo je bil zelo negativen; na naslov svetniškega kluba smo prejeli številne pripombe in proteste proti ukrepu, ki je za prostoživeče živali neprimeren. Svetnika Združene levice odloka nisva podprla. Že pristojni Odbor za gospodarske javne službe in promet je na osnutek odloka podal pripombo, da se v 6. in 7. členu določijo mesta za hranjenje živali. Stališče uprave je bilo, da se na občinskih cestah in javnih zelenih površinah hranjenje živali zaradi čistoče in varnosti ne dovoli, hranjenje ptic in veveric pa se dovoli na območju parka Tivoli.
Menimo, da je akt v neskladju z 2. in 7. členom Zakona o zaščiti živali. Zaščita vseh, tudi prostoživečih živali je po tem zakonu dolžnost vseh pravnih in fizičnih oseb, zlasti skrbnikov živali, lokalnih skupnosti in države. Skrbnik mora živalim zagotoviti bivališče, hrano in vodo itd., kar pomeni, da skrbnik, tj. lokalna skupnost, z odlokom ne bi smel prepovedati hranjenja prostoživečih živali na javnih površinah, saj je to v nasprotju s citiranim zakonom.
Predlagali smo, da se določba črta, da pa se na javnih mestih, kjer je hranjenje moteče in higiensko tvegano, postavijo opozorilne table s prepovedjo hranjenja živali. V posameznih predelih mesta in na posebnih točkah v četrtnih skupnostih pa se določijo mesta, kjer se hranjenje sme izvajati: mogoče je npr. postaviti lične nepremočljive hiške, kjer se lahko hrani prostoživeče mačke.
Prostoživeče živali, predvsem mačke, so odvisne od ljudi. Običajno jih hranijo ljubitelji živali, ki hrano plačujejo iz svojega žepa. So naša skupna odgovornost. Če naletimo na prostoživečo žival, ki potrebuje hrano ali pomoč, smo ji dolžni pomagati. Hranjenje samo sicer ne rešuje problemov, ki jih povzroča njihovo razmnoževanje in dejstvo, da niso pod veterinarskim nadzorom. Je pa v skladu z načrtom za omejevanje populacije teh živali, ki ga v sodelovanju z MOL uspešno izvaja Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana.
Odlok je bil sprejet brez strokovnih argumentov in brez posvetovanja z institucijami in strokovnjaki, pristojnimi za problematiko prostoživečih živali. Predlagali smo, da se izvajanje odloka odloži, sestavi pa se skupina strokovnjakov in predstavnikov društev za zaščito živali, ki naj ponovno pregledajo odlok in poiščejo boljšo in humanejšo rešitev.
Vodja svetniškega kluba koalicije Združena levica,
Nataša Sukič
