V lokalnem odboru IDS Celje in v svetniškem klubu Združena levica vidimo v dogajanju okoli Muzeja novejše zgodovine Celje ponovno potrditev o brezkompromisnosti in slepoti celjske vladajoče elite na čelu z SLS in SD. MNZC je ena zadnjih institucij v mestu, ki še deluje neodvisno, strokovno in kakovostno. Gre za kadrovsko čistko, manj uperjeno proti posameznikom, kot pa v podporo neskončni in vedno znova presenetljivi ambiciji po obvladovanju vseh sfer javnega življenja v mestu.
Načrtovana združitev muzejskih institucij sama po sebi ne prinaša nujno ničesar slabega, po dosedanjih nedemokratičnih dejanjih občine, ki je iz razprave že v začetku izključila tako javnost, kot zaposlene v institucijah, pa lahko slutimo, da bo v primeru uresničitve napovedi prinesla veliko škode za MNZC, majhno ustanovo z velikim ugledom in visoko kakovostjo programa. Preden se kdorkoli izreka o podpori oz. nasprotovanju združitvi, bi morala oba muzeja na očeh javnosti opraviti široko demokratično razpravo.
Podpiramo vizijo nadaljnjega razvoja na temeljih 52-letne tradicije nekdanjega Muzeja revolucije, ki je danes tako doma kot v tujini prepoznan in nagrajen kot zgledna ustanova, ki se prvenstveno ukvarja z dediščino novejše zgodovine, v Celju pa občasno nudi zatočišče tudi drugim vsebinam napredne narave.
Tudi če bo muzej svojo pot nadaljeval v drugačni organizacijski obliki, ne moremo pristati na to, da bi si Mestna občina Celje s svojo kadrovsko politiko poskušala pridobiti vpliv na nastajanje in promocijo vsebin, ki jih muzej izvaja. Strokovne ustanove naj bodo kot take tudi vodene, politika pa naj se omeji na udejanjanje vizije razvoja mesta.
In ravno v teh vizijah v zadnjih letih vse pogosteje zasledimo zaveze graditi na bogati kulturni dediščini in turističnih potencialih mestnega jedra. Iz zadnjega dogajanja lahko znova razberemo, da s tem nihče ne misli preveč resno.
