V četrtek so protestniki vdrli v stavbo makedonskega parlamenta, kjer so nekaj časa vzeli za talce poslance stranke SDSM (Socialdemokratska zveza Makedonije) ter poslance strank, za katere ponavadi volijo etnični Albanci. Med tem so jih pretepli in jim domnevno grozili z umorom. Zdravniško pomoč je poiskalo več kot 60 ljudi, med katerimi je bilo vsaj 22 policistov in okoli 10 poslancev, ostalo pa so bili protestniki.
Zakaj je do tega prišlo?
Protestniki so želeli preprečiti izvolitev novega predsednika makedonskega parlamenta, poslanca Talata Xhaferija, ki je postal prvi etnični Albanec predsednik makedonskega parlamenta v neodvisni Makedoniji. Na prvi pogled bi se zunanjemu opazovalcu zdelo, da je etnična pripadnost vzrok za nezadovoljstvo protestnikov, vendar ni tako. Talat Xhaferi je bil udeležen v vojni leta 2001 v paravojski etničnih Albancev in se je boril proti makedonskim oboroženim silam. Prav poslanci stranke VMRO-DPMNE, ki jo mnogi povezujejo z včerajšnjimi nemiri, so izglasovali amnestijo za vse pripadnike albanske paravojske, ki so bili vključeni v vojno leta 2001. Vendar to ni najpomembnejši razlog za proteste.
Najpomembnejši razlog za četrtkove dogodke je boj za oblast med do sedaj vladajočo stranko VMRO-DPMNE in SDSM ter njenimi koalicijskimi partnerji.
Zakaj predaja oblasti ne poteka mirno?
Od leta 1991 do sedaj je predaja oblasti v Makedoniji potekala mirno. Vladajoče stranke, ki so v preteklosti izgubile volitve, so poraz priznale in predale oblast zmagovalcu. Kaj je tokrat drugače?
V zadnjem času v Makedoniji se je pojavilo nekaj dejavnikov, ki jih v preteklosti ni bilo. Na primer:
-
Izidi volitev 11. decembra 2016 so bili 51 poslancev za VMRO-DPMNE, 49 za SDSM. Razlika med prvo in drugo stranko še nikoli ni bila tako majhna.
-
Prvouvrščena stranka etničnih Albancev, DUI, ni podprla prvouvrščene stranke etničnih Makedoncev, VMRO-DPMNE, za sestavo nove vlade, kot je bilo navada do sedaj, ampak se je odločila za koalicijo s SDSM. V preteklosti sta vlado vedno sestavljali prvouvrščena “makedonsko” in prvouvrščena “albansko” stranko.
-
Na teh volitvah so Albanci prvič v zgodovini Makedonije v veliki meri volili za stranko, za katero tradicionalno volijo Makedonci: SDSM. Do sedaj so skoraj vsi Albanci volili za “svoje” stranke.
-
V zadnjih letih je svoboda makedonskih medijev doživljala velike udarce in je padla za okoli sedemdeset mest na mednarodnih lestvicah na najnižjo točko v zgodovini samostojne Makedonije. Oblast se je posluževala ukrepov kot so podkupovanje ali je celo zapirala medije.
-
V zadnjih letih se tudi prvič v tako veliki meri dogaja, da oblast pritiska zaposlene v javnem sektorju, da se pojavijo na protestih ali zborovanjih, ki jih organizirajo, in jim grozi s sankcijami. To je počela vladajoča stranka VMRO-DPMNE, vendar tudi najmočnejša opozicijska stranka SDSM, kjer je imela v rokah lokalno oblast, ki imenuje direktorje javnih institucij.
-
VMRO-DPMNE je zadnjih deset let zmagovala vse volitve (parlamentarne, predsedniške, ter v veliki meri tudi lokalne). Pred letom 2006, ko so prišli na oblast, se še nikoli ni zgodilo, da bi ena stranka ostala na oblasti več kot 6 let.
Napetost med VMRO-DPMNE in SDSM je naraščala vsaj od takrat, ko se je začelo omejevanje in zmanjševanje svobode medijev. To se je čutilo tudi v pri načinu, na katerega sta obe stranki nagovarjali svoje privržence. Nikola Gruevski, vodja VMRO-DPMNE, je govoril svojim podpornikom, naj se pripravijo na zadnji obračun s SDSM. Zoran Zaev, sedanji predsednik SDSM, pa je govoril svojim privržencev, da bodo “jedli žive ljudji”, ko bodo prišli na oblast. S tem je hotel povedati, da bodo odpustili iz službe tiste, ki so se zaposlili v času VMRO-DPMNE in v javnih institucijah zaposlili svoje podpornike.
Biti na oblasti za pripadnike teh strank pomeni večje možnosti pri zaposlovanju za njih in njihovo družino ter dostop tudi do drugih virov dohodkov (na primer državne subvencije za kmete). Ljudje, ki so se zaposlili v času in s podporo VMRO-DPMNE, se sedaj bojijo, da bodo izgubili službo in privilegije, če pride na oblast SDSM . Zato so dodatno motivirani v boju proti SDSM, skrajneži tudi z fizično silo, kot se je zgodilo včeraj.
Treba je omeniti tudi, da SDSM grozi, da bo zaradi domnevnega kriminalnega delovanja zaprla številne visoke uradnike dosedanje oblasti. V javnost so prišli posnetki pogovorov med uradniki VMRO-DPMNE, ki naj bi dokazovali, kakšna kriminalne dejanja so zagrešili. Specialno tožilstvo, ki je bilo ustvarjeno, da preišče te sume, je že odprlo preiskave in čaka se na prve obtožbe. V javnosti se govori, da je to glavni motiv za VMRO-DPMNE, da ne preda oblast SDSM.
Ali se bitka bije le zaradi denarja?
Denar, moč in privilegiji so ključna vprašanja v konfliktu med strankama.Seveda pa imajo posamezni podporniki ene ali druge stranke tudi druge motivacije.
V Makedoniji že približno dva meseca potekajo vsakdanji protesti pod geslom “Za skupno Makedonijo”. Protestnike skrbi, da se bo v primeru, če pride SDSM s svojimi “albanskimi” partnerji na oblast, Makedonija redefinirala kot binacionalna dežela, albanščina bo uradni jezik v celi državi, postopno se bo Makedonija razdelila na kantone in na koncu se bo zahodni del odcepil iz Makedonije in priključil k Albaniji. K takšnem razumevanju so močno pripomogli tudi mediji, predvsem tisti pod vplivom VMRO-DPMNE. Zdi se, da jim je v to uspelo prepričati veliko Makedoncev. Tako se več tisoč ljudi že dva meseca odpravlja na makedonske ulice z namenom “obvarovati Makedonijo”. Stranka VMRO-DPMNE kot argument uporablja t.i. Tiransko platformo, ki so jo podpisali stranke makedonskih Albancev, ki odraža njihove zahteve za udeležbo v novi vladi. Vendar v tej platformi niso omenjeni kantoni, le albanščina kot uradni jezik v celi Makedoniji. Protestniki so izvolitev novega predsednika parlamenta dojemali za prvi korak k uresničevanju te ideje in zato so včeraj vdrli v stavbo parlamenta.
VMRO-DPMNE ponuja še en argument, zakaj mora biti ona na oblast: ker ima več podpore med Makedonci kot SDSM. Vendar s tem zgolj izraža svoje prepričanje, da je Makedonija država etničnih Makedoncev, ostali (na primer Albanci in drugi) pa so drugo-razredni državljani.
Zakaj Albanci ne marajo VMRO-DPMNE?
VMRO-DPMNE je bila v preteklosti zelo nacionalistično usmerjena. Ljudje se še spomnijo, da so njihovi vidni pripadniki govorili, da bodo dvoglavemu orlu (simbol Albancev) pristrigli kremplje in peruti dvoglavega orla, da bodo Solun ponovno priključili Makedoniji itd. Čeprav so v zadnjih letih poskusili izboljšati ugled med Albanci (na primer vodja stranke Nikola Gruevski je obiskal mošejo, začel dajati intervjuje za medije, ki objavljajo v albanščini), vendar to ni imelo večjih posledic za njihove privržence.
Kaj se bo dogajalo v prihodnosti?
Zaenkrat vsi vztrajajajo pri svojem: SDSM, da jim pripada oblast, ker imajo s koalicijo parlamentarno večino, VMRO-DPMNE, da oblast pripada njim, ker imajo več poslancev kot SDSM oziroma da vsaj SDSM ne sme biti na oblasti, ker bodo “razprodali makedonske nacionalne interese”. Zakon in ustava sta na strani SDSM, vendar če ni politične volje, da se zakoni spoštujejo, ni nujno, da SDSM pride na oblast. V takšnem primeru bo še več nasilja. Lahko se zgodi, da se vključi Evropska unija in pritisne na obe stranki, da se pogajata, kar bi lahko stvari hitreje obrnilo na bolje. Vendar zaenkrat pri obeh strankah ni znakov, da bi katera želela popustiti ali se vsaj pogajati.
