V tednu, ki je za nami, smo bili priče dobro zasnovani medijski kampanji slovenskih menedžersko-kapitalskih elit pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Če smo navadno deležni apokaliptičnih napovedi predsednika omenjene organizacije, povezanih z zahtevami po zniževanju socialnih in delavskih standardov ter davkov za lastnike kapitala, so tokrat poskrbeli za pravcat medijski udar in neprikite grožnje delavcem, javnemu sektorju in sami vladi Republike Slovenije.
V začetku tedna so na javni tribuni GZS o rasti gospodarstva in novih delovnih mestih predstavili menda nujne ukrepe za zagon gospodarstva. Tako kot vedno so nam kot rešitev za slovensko gospodarstvo servirali standardne neoliberalne ukrepe: zmanjšan, torej slabši in manj dostopen javni sektor, nižje davke, prispevke in druge dajatve za lastnike kapitala, novo reformo trga dela oziroma daljšo delovno dobo, znižanje stroškov dela s prelaganjem socialnih zavarovanj na zaposlene in prožnejše zaposlovanje oziroma lažje odpuščanje. Celotna javna tribuna je bila tako očitno organizirana zgolj z namenom, da se v javnost posreduje posamezne ekstremistične zahteve po totalnem zniževanju temeljnih delavskih pravic in razgradnji javnega sektorja. Na tribuni je tako Dušan Šešok, predsednik uprave Iskra, izvedel skrbno načrtovano predstavo, v kateri je zahteval, naj se povsem ukine minimalno plačo, višino plač pa naj regulira kar sam trg. Nadaljnja epizoda tega pritlehnega načrta v obliki medijsko odmevnih nastopov so petkove izjave za javnost, v katerih GZS in druge menedžersko-kapitalske organizacije teatralno zahtevajo »Kisik za gospodarstvo!«. Z izjavo za javnost napovedujejo agresivnejši pristop do vlade, ki naj ne bi upoštevala gospodarstvenikov. Istočasno v izjavi za javnost ne predstavijo ukrepov, ki naj bi bili potrebni, temveč dajo vladi čas za »seznanitev z vsebino dokumenta« prek vikenda, zatem bodo o vsebini dokumenta seznanili tudi javnost. S tem očitno na prefinjen način izsiljujejo vlado in skušajo uveljaviti privilegiran in neligitimen položaj v družbi in političnem sistemu. Tako javno izražanje skrajnih stališč ima zgolj en cilj – pripraviti teren in legitimacijo za ukrepe, ki bodo na videz manj ekstremni ter s tem bolj upravičeni in sprejemljivi, v resnici pa bodo v imenu domnevne konkurenčnosti globoko zarezali v pridobljene pravice delovnih ljudi.
Ob vsem jadikovanju menedžersko-kapitalskih elit je treba izpostaviti, da so razmere v slovenski industriji, vključno z izvoznim sektorjem, relativno ugodne, kar nedvoumno dokazujejo podatki o zmerni rasti izvoza tudi v letošnjem letu. Krčenje gospodarstva je povezano predvsem z zmanjšanim domačim povpraševanjem zaradi ekonomsko neučinkovitih varčevalnih ukrepov, medtem ko izvoz uspešno kljubuje krizi in raste. Dejanska kriza se torej skriva v finančnem sektorju, ki je pred krizo prek vsake razumne meje kreditiral sporne gospodarske podvige, in posledičnem kreditnem krču ter njegovim neuspešnim reševanjem, kakor tudi v številnih poslovnih malverzacijah menedžersko-kapitalske elite, ki sedaj ni sposobna reševati strukturnih težav v podjetjih oziroma ji to tudi ni v razrednem interesu. Skratka, kriza niti slučajno ne izvira iz samih proizvodnih dejavnosti, kaj šele iz pravic delovnih ljudi in javnega sektorja. GZS in druge menedžersko-kapitalske organizacije v svoji argumentaciji rade pozabljajo, da so stroški dela v Sloveniji dvakrat nižji kot na primer v Nemčiji in Avstriji ter da se po stroških dela nahajamo med Ciprom in Portugalsko. Leta 2008 se je tako Slovenija uvrščala med skupino držav s srednje visokimi povprečnimi stroški dela na zaposleno osebo in po njihovi višini zaostajala za evropskim povprečjem. Torej še zdaleč ni res, da je delo pri nas drago, še več, v obdobju med prvo četrtino leta 2012 in prvo četrtino leta 2013 je Slovenija najbolj znižala stroške dela (za 3,8 %) znotraj EU. Hkrati pa je tudi res, da se ne moremo primerjati z romunskimi in bolgarskimi standardi. Ob tem v IDS upamo, da naš razvojni cilj niso države, kot sta Bolgarija in Romunija. Interesne organizacije pozabljajo tudi, da je bilo slovensko gospodarstvo v preteklih letih deležno precejšnjih razbremenitev. Ukinitev davka na izplačane plače, postopno znižanje davka na dobiček in znižanje prispevkov za pokojninsko zavarovanje so gospodarstvu že v obdobju rasti 2004–2008 prinesli ogromna dodatna finančna sredstva, ki jih menedžersko-kapitalske niso znale in hotele uporabiti za razvoj podjetij.
V skladu z izpostavljenimi podatki o stroških dela, stanju znotraj industrije in stalnem državnem subvencioniranju gospodarstva postane jasno, da so ukrepi zmanjševanja pravic zaposlenih in povečevanja ugodnosti za lastnike kapitala, ki jih predlagajo GZS in druge menedžersko-kapitalske organizacije, povsem ideološke narave, nimajo nobene povezave z izhodom iz krize ter so naravnani v še večjo koncentracijo bogastva v rokah maloštevilne elite in poglabljanju družbenih razlik. V IDS ne nazadnje tudi opozarjamo javnost, da so GZS in druge menedžersko-kapitalske organizacije zadnji dve desetletji vestno podpirale tiste poslovne prakse in menedžerje, ki so brezobzirno uničevali podjetja, izpeljevali prevzeme, izčrpavali podjetja za poplačilo posojil in iztiskali male delničarje iz podjetij. Še več, kot zgledne in inovativne poslovneže so postavljali danes pravnomočno obsojene kriminalce (Bine Kordež, Hilda Tovšak, Ivan Zidar) in nepravnomočno obsojene menedžerje (Boško Šrot, Igor Bavčar), ki so s svojimi poslovnimi malverzacijami postavili temelje za obstoječo gospodarsko krizo. S tem so omenjene organizacije neposredno odgovorne za stanje slovenskega gospodarstva, saj so s svojim ravnanjem in/ali nedelovanjem utrjevale neprimerne in nezakonite poslovne prakse. Zato nimajo niti najmanjše legitimnosti za postavljanje kakršnihkoli zahtev do vlade, kaj šele do delovnih ljudi. Po dveh letih programa zategovanja pasu, ki ga izvajata vladi Janeza Janše in Alenke Bratušek, programa, ki je najbolj prizadel nižji in srednji razred, smo na točki, ko absolutno zavračamo nadaljnje krčenje temeljnih pravic delovnih ljudi. Vaše krize ne bomo plačali! Plačajte jo sami!
