Zgodovina socialne demokracije kot politične opcije je bila v 20. stoletju polna zgrešenih odločitev, pa naj gre za glasovanje za vojne kredite leta 1914 in zatrtje povojnih revolucionarnih vrenj v zahodni polovici Evrope ali pa za podporo vojaškim intervencijam od ZR Jugoslavije do širšega Bližnjega vzhoda ter za tiho soglašanje z nadaljevanjem neoliberalnega obrata ob koncu 20. stoletja, ko so bile socialdemokratske stranke na oblasti v številnih evropskih državah.
A obstajajo tudi pozitivne zgodbe. Ena takšnih je Rotes Wien oziroma rdeči Dunaj, zgodba o mestu, ki je - z izjemo tragične zgodovine med leti 1934 in 1945 – že vse od razpada Avstro-Ogrske naprej poligon za modernizacijske podvige levice in udejanjanje idej občinskega socializma. Zgodovina rdečega Dunaja pritrjuje načelu, da emancipatorna politika ne poteka nujno izključno preko revolucionarnih političnih prelomov in skozi totalno rušenje obstoječega reda, temveč tudi s postopnimi in skrbno udejanjenimi spremembami v vsakdanjem življenju delovnih ljudi.
Zaradi zelo uspešne socialdemokratske politike je Dunaj mesto, ki se po kvaliteti življenja in kakovosti storitev, ki so na voljo meščankam in meščanom, že desetletja uvršča na vodilna mesta na tako rekoč vseh lestvicah. Dunaj je dandanes mesto, kjer imajo vsi prost in brezplačen dostop do kakovostnih javnih storitev. Iz tega razloga je med drugim na Dunaju, ki je milijonsko mesto, posedovanje avta navadna potrata časa in denarja, saj javni prevoz, ki je v mestni lasti, deluje brezhibno. Dunaj se še zlasti ponaša s svojo stanovanjsko politiko – z dolgoročnim urbanističnim načrtovanjem in s sistematično gradnjo stanovanjskih kompleksov, ki jih mesto oddaja po neprofitnih najemninah. Vse to so razlogi, zakaj so na Dunaju še na vseh volitvah od leta 1945 naprej zmagali socialni demokrati.
Vendar zgodovinska dediščina sama po sebi ne more rešiti težav sedanjosti. Z izgubljanjem podpore širom Evrope se je socialni demokraciji na Dunaju na volitvah leta 2010 prvič v povojni dobi zgodilo, da je prejela manj kot polovico vseh glasov. Letos je bilo še tesneje, zaradi Avstrijske svobodnjaške stranke, ki pridobiva podporo na račun ostre protiimigracijske retorike in pozivov, naj se Avstrija bolj zgleduje po praksah iz sosednje Madžarske. V mestu, v katerem je v podporo beguncem septembra protestiralo dvesto tisoč ljudi, so svobodnjaki letos prejeli dobrih 32% podpore, socialdemokrati pa 39%.
To je Evropa, v kateri živimo danes: mračnjaštvo, ki pridobiva na račun strahu in nezaupanja, medtem ko z nadaljevanjem družbenogospodarske krize bledi spomin na pridobitve preteklih naprednih bojev. Grozi nam, da še enkrat znova obvelja tisto, kar je izjavil filozof Walter Benjamin, pripadnik medvojne generacije levičarskih intelektualcev judovskega rodu, ki so tudi rdečemu Dunaju vtisnili neločljiv pečat: vsak fašizem je rezultat revolucije, ki se ni zgodila.
