Pred dnevi je Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve Evropskega parlamenta objavil poročilo o množičnem prisluškovanju ameriške agencije NSA. V poročilu odbor ugotavlja, da je množično prisluškovanje protizakonito in nesprejemljivo. Obenem poziva Evropsko komisijo in vlade držav članic, naj sprejmejo ukrepe za zaščito državljanov pred nadaljnjim kršenjem pravic.
Žal poslanci Socialnih demokratov in Evropske ljudske stranke, ki tvorijo večino v odboru, niso upoštevali predloga poslanskih skupin Zelenih in Evropske levice, naj EU zaščiti žvižgače, ki so zaslužni, da je sploh prišlo do razkritja posegov v človekove pravice. Ravno nasprotno, odbor je do Združenih držav zavzel spravljivo stališče in meni, da se bo EU v luči prijateljskih odnosov z ZDA, dogovorila o odpravi problematičnega nadzora.
Očitno hegemoni evropski politični skupini sledita načelu: bolje kaznovati tistega, ki zločin razkrije kot pa tistega, ki zločin stori. Samoumevno je, da bo imela takšna politika katastrofalne posledice za nadaljnje razkrivanje zločinov policijskih držav. Morda pa je ravno to njen glavni namen?
V Iniciativi za demokratični socializem nasprotujemo prikrivanju vohunjenja in poseganja v državljansko zasebnost. Ime problema vohunjenja ni Edward Snowden, ime problema so ZDA, Velika Britanija in ostale policijske države. Edward Snowden, Julian Assange, Bradley Manning in številni drugi so junaki, ki so svojo svobodo nesebično zastavili, da bi zaščitili svobodo milijard ljudi po svetu. Najmanj kar bi Evropska unija lahko storila za žvižgače, je zaščita njihovih osebnih svoboščin s podelitvijo političnih azilov. Kar se pa tiče vohunjenja… države, ki brezbrižno posegajo v osebne svoboščine državljanov, kršijo mednarodno pravo, države ki še med dobrikanjem ne umaknejo prsta s sprožilca in vojno obravnavajo kot sredstvo za dosego lastnih političnih ciljev, ne morejo biti naše zaveznice.
Za demokratizacijo Evropske unije!
