Begunci so posledica novega imperializma, ki ga mednarodni kapital za profite svojih korporacij izvaja v Afriki.

65138943_11

“Ladja Novo mesto portoroške Splošne plovbe je v ponedeljek popoldne v Sredozemskem morju iz vode rešila 237 beguncev. Na njej so bili, ko je pokvarjeno ladjo zapustila posadka, ujeti kar 13 dni.”

Begunci, ki zaradi ekonomskih ali političnih razlogov prečkajo Sredozemsko morje, nam kažejo nazorno sliko krize sodobnega sveta, ki ga obvladuje globalizirani kapitalizem in boj religij, ki se z vsemi sredstvi bojujejo za prevlado. Število afriških beguncev, ki iščejo svoje preživetje v Evropi, narašča vsako leto. In kaj lahko beguncem ponudi jug Evrope, ki je že zdavnaj postal zadolžena periferija EU, z visoko brezposelnostjo in naraščajočo slojno neenakostjo, ki ne zna rešiti niti eksistencialnih težav prebivalcev tega območja?

Afrika, z naravnimi viri bogat kontinent, je v preteklosti krvavo služila interesom evropskih kolonialnih držav. Bogastvo arhitekture in zgodovine, ki ga danes lahko občudujemo v državah centra EU, temelji v stoletnem izkoriščanju afriških in drugih neevropskih kolonialnih držav: to zgodovinsko dejstvo je znano in nesporno. A časi kolonializma so vse prej kot minili. V Afriki in še kje drugje po svetu sta danes na pohodu neokolonializem ali neoimperializem, izkoriščanje naravnih virov in prebivalstva se nadaljuje brez prekinitve, samo še z večjo intenzivnostjo.

Interesi svetovnih koorporacij, ki jih skozi zunanjepolitično delovanje izvršujejo vse močne države sveta, obvladujejo afriška naravna bogastva in poceni delovno silo. Če pride do kakršnihkoli težav pri črpanju teh virov, mojstri politične manipulacije zanetijo verske vojne z vsemi grozodejstvi, za katere smo mislili, da so stvar zgodovine. Marsikateri prebivalec “razvitega” sveta živi v prepričanju, da je Afrika za svoje težave kriva sama, saj humanitarna pomoč zahodnega sveta v Afriko doteka neprekinjeno. Spet drugi prebivalci zahodnega sveta o težavah Afrike raje ne razmišljajo, slabo vest pa si mnogi lajšajo z nakazili v humanitarne namene. Ker nas zgodovina menda uči, da je Afriki treba pomagati, ker si sama ne zna.

Dejstvo pa je nasprotno, Afrika daje vsemu svetu veliko več, kot dobi od njega v povračilo v obliki plačil za svoje surovine, izdelke, storitve ali humanitarne pomoči. V Afriki gre vsako leto veliko več denarja ven kot ga pride noter. Zahodni način življenja brez poceni virov iz Afrike ni možen, vsekakor ne v obstoječem sistemu nezdržnega, neekološkega kapitalizma. V Afriki poteka vojna za vodo, nafto, plodno zemljo in rude.
Čestitke posadki ladje Novo mesto, ki je rešila begunce iz razpadajoče ladje. Tako se je problem afriških beguncev za trenutek približal tudi naši državi. Slovenija v svoji politični preteklosti sicer ni kolonialno izkoriščala afriških držav, a bila je del avstroogrske monarhije, ki se je dejavno vključevala v kolonialno izčrpavanje neevropskega sveta. Socialistična republika Slovenija je svojo državnost in gospodarstvo razvila iz zelo omejene kapitalske dediščine po drugi svetovni vojni, ki je bila na tleh današnje Slovenije tudi razredna vojna delavcev in kmetov proti izkoriščevalskemu jugoslovanskemu predvojnemu kapitalizmu in  njegovim tudi ideološkim elitam. Tako je Slovenija v socialističnem sistemu ustanovila mnoga velika podjetja, med njimi tudi Splošno plovbo, nekoč veliko državno podjetje z ladjami, ki so plule po celem svetu. Danes je podjetje že zdavnaj privatizirano, v nemškem lastništvu, njegovo ladjevje pa registrirano v davčnih oazah za plovila.

FOTO: rtv.si

Deli.