Če se je ob začetku begunske krize ves čas poudarjalo, kako mora EU poiskati skupno rešitev, kako zelo je pomembna solidarnost držav, pa zadnjih nekaj mesecev države EU tekmujejo v tem, katera bo sprejela bolj radikalne spremembe in odvrnila največ ljudi od vlaganja prošenj za zaščito. Več kot očitno je, da je osrednji cilj vsake države, da begunce pusti pred svojo mejo, v drugi državi. A Slovenija, ki beguncem že sedaj ne nudi nič več kot minimuma, ki v praksi ne omogoča nobenega dostojnega življenja, niti prvih nekaj mesecev, z novim krčenjem pravic beguncev in nižanja standardov še dodatno znižuje obseg pravic.
Zato v ZL ocenjujemo, da gre pri novem ZMZ za še enega izmed povsem neprimernih ukrepov Vlade RS, s katerimi se namenoma znižujejo standardi mednarodne zaščite v Sloveniji, ki je že sedaj izredno stroga in omejujoča (sploh v primerjavi z Avstrijo, Nemčijo, Švedsko, Dansko).
Kot je v izjavi za javnost napovedala vlada, je glavni namen novega ZMZ, da se vse, ki prečkajo Slovenijo odvrne od morebitnega vlaganja prošenj pri nas (v letu 2015 je bilo vloženo le 247 prošenj, leto poprej pa 385). Z uvedbo t.i. mejnih postopkov – z radikalnim krajšanjem rokov za pritožbe -, se bo na eni strani poskrbelo za masovno zavračanje prosilcev, tistim, ki bodo uspeli in status pridobiti, pa se s krčenjem obsega pravic ne bo omogočilo ne normalnega življenja in ne primerne integracije. Vse v upanju, da bi še ti, raje odšli drugam.
Poleg tega je zaskrbljujoč že sam postopek sprejema in priprave predloga. Kljub temu, da smo pred dobrima dvema mesecema v DZ razpravljali o težavah, ki jih ima vlada z vključevanjem zainteresirane in strokovne javnosti v sam postopek priprave, se je stanje še poslabšalo. Tokrat je vlada v predlog celo zapisala, da je predlog usklajen. Pozabila pa je povedati, da je s strokovno in zainteresirano javnostjo usklajevala en predlog, potem pa v DZ poslala drugega. Najbolj sporne rešitve v tem predlogu so bile tako vanj vključene naknadno in se vlada z njimi ni posvetovala z nikomer.
Pred nami je tako zakon, ki je neusklajen in ki vsebuje rešitve, ki so popolnoma nepotrebne in škodljive. A vladi je vseeno, saj je tudi sama že večkrat povedala, da ima ta predlog zgolj en in sam želeni cilj. In ta cilj je odvrniti pomoči potrebne ljudi od tega, da prošnjo za mednarodno zaščito vložijo v Sloveniji.
Zato smo v Združeni levici vložili vrsto amandmajev. Ker vemo, kakšno je stališče te vlade do beguncev, nismo niti poskušali s predlogi, ki bi dejansko omogočili takšno zaščito beguncem, kot bi jim jo bilo potrebno zagotoviti. Z amandmaji predlagamo le tisti minimum, ki ga je potrebno zagotoviti. Z njimi popravljamo le tiste določbe, ki pomenijo še dodatno zaostrovanje azilnih postopkov in nižanje minimalnih standardov. Ne gre torej za nobene drastične spremembe, ampak izključno za zagotavljanje minimuma, ki omogoča vsaj minimalno spoštljiv odnos do beguncev in vsaj malo sočutja in razumevanja težkega položaja, v katerem so se znašli. Zato seveda pričakujemo, da bodo vsaj ti minimalni standardi sprejemljivi tudi za koalicijo ter da bo naše amandmaje podprla.
Ob tem se postavlja še vprašanje, zakaj koalicija ni vložila nobenih amandmajev. Niti tistih, s katerimi bi odpravila vsaj pripombe ZPS. Tudi vse nomotehnične nepravilnosti, na katere je opozorila niso odpravljene, upoštevane pa niso niti pripombe, ki se nanašajo na napačne napotitve v drugih členih in uporaba napačnih izrazov, itd.. Zato nas trenutna situacija navdaja z dvojno skrbjo:
1. da bo zakon poleg tega, da krči pravice, povrh prinesel še veliko praktičnih problemov, ki so posledica “tehničnih” napak v zakonu; in
2. da bo koalicija v zadnjem hipu na odbor prinesla amandmaje, ki bodo še dodatno poslabšali že tako slab zakon.
