V teh dneh se v organizacijii CPE v Beogradu odvijala mednarodna konferenca Povratak utopije: socijalističke strategije danas. Udeležili so se je zanimivi govorci iz vsega sveta: med drugimi Walter Baier (transform!), Leo Panitch in Hillary Wainwright (Socialist Register), Bhaskar Sunkara (Jacobin Magazine). Iz Slovenije se je srečanja udeležil Anej Korsika (IDS/ZL), ki je sodeloval na panelu o prihodnosti EU iz perspektive politične levice. V nadaljevanju objavljamo izsek iz njegovega prispevka:
“Z vidika zgodovinskega nastajanja Evropske unije je prvi pomembnejši dokument, ki je tlakoval pot k njenemu nastanku, Bruseljska pogodba iz leta 1948, ki so jo podpisale države Beneluksa, Združeno kraljestvo in Francija.
Temeljna ideja je bila, da bo sodelovanje zahodnih držav omogočilo učinkovito zoperstavljanje širjenju komunizma in boju proti domačim komunističnim partijam. Že naslednje leto je bila ustanovljena zveza Nato, Bruseljska pogodba pa je bila nekaj let kasneje razširjena v Pariško pogodbo in je postavila temelje za zahodnoevropsko unijo. Tako se je s preprečevanjem širjenja komunizma od takrat naprej ukvarjala zveza Nato. EU pa je na drugi strani postala projekt zahodnoevropskih kapitalističnih oligarhij.
Sosledje pogodb je poskrbelo za izgradnjo politične forme, ki je bila ukrojena v skladu z interesi kapitala. Trg kapitala je postajal vedno bolj liberaliziran in dereguliran, medtem ko je trg delovne sile ostajal v domeni držav članic. Kljub temu da sta ekonomska kriza v sedemdesetih in posledični vzpon neoliberalizma te procese še pospešila in zaostrila, so bili temelji zanje postavljeni že bistveno prej. Maastrichtska pogodba in skupna valuta evro sta tako monetarni in fiskalni prisilni jopič samo še tesneje zategnila.
Mednarodni trgovinski sporazumi, kot je nedavno sprejeta CETA, so zato samo logični korak naprej v odpravljanju politične suverenosti ljudstva in v podeljevanju neomejene svobode kapitalu. Napredne leve sile se zato soočajo z “realno obstoječo” Evropo v obliki EU, z vojaškim strojem z imenom Nato, z vzponom skrajne desnice, ki EU odpravlja s pozivom k povratku k nacionalni državi, nazadnje pa še z “ekonomskim Nato paktom” v obliki sporazumov, kot sta CETA, TTIP, ki v polje ekonomskega boja vključuje še ZDA in Kanado.
V tej neznosni situaciji, ko levica po desetletjih okrevanja po neoliberalnem pustošenju šele zares dobro okreva in se vzpostavlja kot množično organizirana politična sila, je eno temeljnih orožij v boju, utopija. Torej zamišljanje sveta, ki ga še ni, vendar se je zanj vredno boriti.”
