Mineva pet let od zloma finančnih trgov na Wall Streetu. Kriza, ki jo je povzročil pok špekulativnih balonov, se je v nekaj tednih razširila po vsem svetu in v brezposelnost, revščino ter bedo pahnila stotine milijonov delavcev po vsem svetu.
vir: thinkprogress.org
Politične elite so v trenutku po nastopu krize svoja prizadevanja usmerile v njeno reševanje z vsemi sredstvi. Kriza je bila tudi priložnost, da so pozornost preusmerile od ostalih problemov uničujočega kapitalizma, kot so: prekomerna degradacija naravnega okolja, povečevanje neenakosti in novi kolonializem svetovnih finančnih institucij. Nasedle zasebne naložbe in kapitalske ustanove so elite reševale z injekcijami davkoplačevalskega denarja, na drugi strani pa nižale javno porabo in socialne transferje. Krizo so izkoristile tudi za utrditev kapitalizma brez ozira na voljo ljudstva. Kritikom kapitalizma in protestnikom proti izkoriščanju so s solzivcem, pendreki in omejevanjem političnih pravic dale vedeti, da je demokracija danes samo še privesek za legitimacijo njihove vladavine. A obenem se zavedajo, da vse to ni dovolj za rehabilitacijo kapitalizma, tokrat v njegovi neoliberalni podobi. Zato danes nas, delavce in delavke prepričujejo, da smo pravzaprav mi vzrok in krivci za gospodarsko krizo. Pravijo, da je napočil čas, ko moramo plačati račune za našo lenobo in se pred »delodajalci« pokoriti za prekomerno trošenje. Ni dovolj, da so delovne ljudi v preteklih letih odpuščali, deložirali, obremenjevali z dodatnimi dajatvami in uničevali socialno državo. Danes, ko so korporativni dobički v ZDA in centralnih državah EU nazaj na ravni izpred krize, nas hočejo ponižati v grešne kozle te gospodarske krize.
Pet let po začetku krize, ta (p)ostaja nočna mora vedno več milijonov, živečih na robu. Navkljub vsakoletnim obljubam, da za izhod potrebujemo samo še malo več varčevanja, privatizacije in odpuščanja, destruktivne neoliberalne politike krizo samo poglabljajo. Delavci in delavke, študentje, brezposelni, upokojenci! Noben izmed nas ni povzročil te krize, niti ni odgovoren zato, da ta še zmeraj traja. V času, ko buržoazni ekonomisti, gospodarstveniki in politiki med nami vnašajo razdor, je nujno da drug drugemu izkažemo solidarnost. Vsak izmed nas je nepogrešljiv in samo skupaj kot ljudstvo se lahko zoperstavimo poniževanju in kapitalističnemu izkoriščanju.
Smrt kapitalizmu, za demokratični socializem!
