29. oktober – Eno leto kasneje

Maribor, 29. 10. 2013

Pred natanko enim letom se je v Mariboru na Trgu Leona Štuklja zgodil prvi protest proti takrat še Janševi vladi in sprožil protestniški val po vsej Sloveniji. V enem letu smo na lastni koži spoznali, da sprememba vlade ne pomeni spremembe politike, niti spremembe v odnosu do EU. Vlada z varčevalnimi ukrepi in proračunskimi rezi v skladu z navodili Bruslja neumorno povečuje socialno stisko vse več državljanov in ustvarja plodna tla za razvoj skrajnih desničarskih gibanj.

Vstop Slovenije v EU je pomenil vstop v neoliberalni sistem, ki nesvobode, nepravičnosti in negotovosti ne le dopušča, ampak jih tudi uzakonja! V vseh evropskih državah so vladajoče elite na strani kapitala. Zato ni presenetljivo, da so izjemno zmanjšale davke na premožne in podržavile izgube, ki so nastale v zasebnem finančnem sektorju. S tem pa so elite ustvarile in skokovito povečale javni primanjkljaj. Za servisiranje tega dolga so se države danes prisiljene zadolževati na finančnih trgih. Države morajo tako danes plačevati oderuške obresti prav tistim, ki so krizo v resnici povzročili in danes cinično govorijo o potratnem javnem sektorju! To zadolževanje, ki se dogaja z denarjem, ki se je včasih preko davkov zlival v proračun, ima uničujoče učinke za celoten javni sektor. Brezplačno zdravstvo, šolstvo in druge pridobitve stoletja trajajočih bojev in odrekanj so danes bolj ogroženi kot kdajkoli prej. Vse to je kapital v svoji divji gonji za dobičkom pripravljeni uničiti!

Razmere v zdravstvu se alarmantno zaostrujejo. Sredstva za zdravstvo, zbrana z obveznimi prispevki, se zmanjšujejo, drugi glavni vir financiranja, dopolnilno zdravstveno zavarovanje, je okrnjen zaradi visokih obratovalnih stroškov zasebnih zavarovalnic. Sredstva državnega proračuna za investicije v zdravstvene ustanove se krčijo, in sicer celo bolj kot sredstva za druge dejavnosti. V predlogu rebalansa se sredstva za zdravstvo zmanjšujejo za 18 %, na večini drugih področij za 10 %, na obrambnem področju pa samo za slabih 6 %. Več kot očitno je, da je za krepitvijo represivnih aparatov in načrtnim siromašenjem socialnega sektorja agenda naših politikov država kot orodje političnih in kapitalskih elit, ki so za svojo dobrobit pripravljene žrtvovati vse,  tudi demokracijo.

Tudi izobraževalni sistem v naši državi je pod vedno večjim pritiskom kapitala. Ravnatelji in dekani postajajo menedžerji, največja ovira pri dostopu do celostne izobrazbe pa tudi pri nas počasi postaja premoženjsko stanje posameznika oziroma njegovih staršev. Vedno več dijakinj in dijakov zlasti srednjih poklicnih šol z opravljanjem popoldanskega in/ali večernega dela predstavlja edini vir financiranja v družini. Hkrati javni diskurz s področja izobraževanja in zaposlovanja mladih prehaja meje dobrega okusa. S spodbujanjem podjetništva, inovativnosti, fleksibilnosti, sodelovanja v prekernih oblikah zaposlitve, trženja samega sebe, nabiranja ozkih kompetenc in veščin ter s tem povezano deintelektualizacijo in dekulturalizacijo družbe namreč mlade oblikujejo v posameznice in posameznike, osredotočene zgolj nase. To niso posameznice in posamezniki, ki bi želeli sodelovati pri družbenih spremembah, kaj šele delovati po principih skupnosti, solidarnosti in samoorganiziranja. Zagotovo tudi niso posameznice in posamezniki, ki bi cenili široko humanistično znanje, ustvarjalnost, sposobnost samostojnega mišljenja ter preizpraševanje ideologij in kontekstov.

Zaradi očitnih krivic se v Evropi znova prebuja socialistična misel, ki opozarja na globoka nasprotja v družbi, ta nasprotja razlaga in predlaga politike, ki bodo vsem članom družbe ne le v besedi, temveč zares zagotovile materialno blaginjo, pravičnost in svobodo.

Skrajni čas je za odpravo razrednih odnosov in gradnjo novih, pravičnejših odnosov in institucij. Čas je za povezovanje na mednarodni ravni, za skupen upor proti predstavnikom mednarodnega kapitala, njihovim domačim apologetom in naraščajočim fašizmom. Čas je, da tudi mi glasno in jasno pritegnemo našim grškim in drugim tovarišem: »Vaše krize ne bomo plačali!«

Iniciativa za demokratični socializem (IDS)

Deli.